Skip to main content

Fa’aauau pea fesoasoani malo i le aufai alia fagota

O se tasi o vaega o le ripoti a Amerika Samoa lea sa tu’uina atu i le Fonotaga lona 168 a le Komiti Fa’afoe o Faiga Faiva a le Pasefika, lea na usuia i le aai o Honolulu i le fa’aiuga o le vaiaso na te’a nei, o tulaga i fesoasoani ua mae’a ona tu’uina atu e le malo mo le aufai va’a fagota alia i le atunu’u, lea na fa’aleagaina a latou va’a fagota i le galulolo o le 2009.

 

E pei ona taua i le ripoti e fa’apea, e lata i le $1 miliona le tupe na mafai ona fesoasoani mai ai le vaega o le feterale i le faigamalo a Amerika Samoa, tauala mai i le polokalame o le “Disaster Relief Fund”, lea na mafai ona fa’amanuiaina ai le aufai faiva o lo o latou fa’agotaina i’a e maua mai i le ‘aau, e fa’aaoga i ai va’a fagota alia.

 

O le vaega tupe e pei ona tu’uina mai e le malo feterale e fa’atino ai galuega fesoasoani e pei ona taua, o lo o i lalo uma lea o le vaavaaiga a le Ofisa o Alamanuia o le Sami ma le Vaomatua (DMWR).

 

“Talu mai le taimi na taunu’u mai ai lenei vaega tupe fesoasoani, ua mae’a ona tofia e le DMWR ana tagata faigaluega ta’itasi e gafa ma le fa’asoasoaina atu o nei vaega tupe i le aufai faiva, ma e tusa ma le afa miliona le tupe ua mae’a ona tufatufaina atu i le aufai vaa fagota e to’a 13”, o le saunoaga lea a le tama’ita’i Faatonusili ia Ruth Matagi-Tofiga.

 

O le vaega tupe e $250,000 e pei ona taua i le ripoti, sa mafai ona fa’atau ai le tele o vaega mo le toe fa’aleleia o va’a fagota alia, aemaise lava i mea faigaluega e fa’apitoa mo le saogalemu o le va’a fa’apea ai le au va’a i soo se taimi e fa’atinoina ai faiga faiva.

 

O ni isi o mea faigaluega sa mafai ona fa’atau mo va’a fagota alia e aofia ai masini e fa’aaoga i taimi e tafea ai le va’a fagota i le sami, fa’atasi ai ma isi vaega e moomia mo le fa’asaogalemuina o le aufai faiva i taimi e tutupu ai fa’alavelave faalenatura ao i ai le aufai faiva i le loloto o le sami.

 

Na taua e le Fa’atonusili o le ofisa o le DMWR i se fa’atalatalanoaga i le masina na te’a nei e fa’apea, e ese mai i vaega sa mafai ona fa’atauina i tupe na tuuina mai i le malo feterale, o isi fesoasoani o lo o maua e le aufai faiva e aofia ai le sapalai fua e le ofisa o kalone kesi e utu ai va’a fagota a tagata fai faiva i Manu’a, mo le fa’amoemoe e fagota mai i’a ma aumai e fua ina ia maua ai ni tupe fesoasoani ai mo i latou ma le atina’eina o aiga.

 

E ese mai i galuega e fesoasoani ai i le aufai va’a fagota alia, o le isi galuega sa mafai ona fa’atupe i le vaega tupe mai le malo feterale o le toe fausiaina ai lea o le uafu mo va’a fagota alia, lea fo’i sa fa’aleagaina i le taimi o le galulolo o le 2009.

 

“Ae talu ai o ni isi o mafua’aga le ma’alofia, ua manatu ai loa le DMWR ina ia taofia le fausiaina o le uafu fou mo va’a fagota, ae o le a toe fa’afou le uafu tuai o lo o i ai, ina ia fa’a faigofie ai feuiaiga uma o loo moomia e le aufai faiva ma vave ai loa ona toe tatala lea nofoaga mo va’a alia.

 

O se tasi o vaega o le tupe na foa’i mai e le feterale e pei ona taua i le ripoti, e fa’aaoga e toso i ai va’a fagota mo le toe lipeaina, e aofia ai ma va’a fagota alia mai Manu’a.

 

O lo o fa’amoemoe fo’i le Ofisa e fausia se fale’aisa e tu’u i ai aisa mo le fa’aaogaina e le aufai faiva, atoa ai ma le fa’atinoina o ni aoaoga e fesoasoani ai i le aufai faiva i le fa’aaogaina o meafaigaluega mo le saogalemu i soo se taimi e tula’i mai ai ni fa’afitauli i tai i le sami.

 

O le ulua’i fa’aaliga a le aufai faiva sa faia i le masina o Setema na te’a nei i le nofoaga autu o le maketi i Fagatogo, na molimauina ai ni isi o tagata fai faiva mai Manu’a na malaga mai mo le fa’alauiloaina o a latou i’a o lo o mafai ona fagotaina i ogasami o le atunu’u.

 

Na taua e ni isi o i latou nei i le Samoa News le fa’aauau pea lea ona latou maua o fesoasoani mai le ofisa o le DMWR e fesoasoani ai i a latou fagotaga, ae ina ua fesiligia i latou i le tulaga i kalone kesi o lo o maua fua atu i le DMWR mo a latou fagota, na taua e i latou nei e fa’apea, ua fai si umi e le o toe fa’aauauina lea auaunaga, e mafua mai ina ua masalomia e le Ofisa le le fa’amaoni o ni isi o le aufai faiva i le fa’aaogaina o polokalame mo i latou.

 

O le agaga atoa o le teritori, e pei on taua i le ripoti, o le taumafai lea ina ia fa’amalosia tulaga o faiga faiva i Amerika Samoa, e le gata e maua ai tupe maua mo pisinisi tau atina’e e aofia ai le aufai va’a fagota alia, ae o se avanoa lelei fo’i lea e mafai ai ona maua fa’amaumauga i le aofa’i o i’a o lo o mafai ona fagotaina mai e le aufai faiva, ina ia silafia ai e le malo feterale o lo o alu aoga tupe fesoasoani o lo o mafai ona tu’uina mai mo Amerika Samoa.

Comments

Sorted by Best
Loading comments

Comments are powered by Disqus. By commenting, you agree to their privacy policy.

Powered by Disqus

More from Le Lali

View all