Skip to main content

Fa’aopoopo pea tupe fesoasoani mai le feterale mo AS

 Nisi o sui o le Kapeneta a le kovana i le fonotaga sa faia i le vaiaso lenei  [ata AF]

O le fonotaga a le Kovana ma lana Kapeneta i le vaiaso nei, na manino ai le fa’aopoopo pea lea i luga o le aofa’i o tupe ua mafai ona fa’amatu’u mai e le malo feterale mo Amerika Samoa.

 

O lea tulaga na mafai ona saunoa i ai le afioga i le ali’i kovana ia Lolo Matalasi Moliga, lea fo’i na lagolagoina i le saunoaga a le sui o le Ofisa o le Initeria i Amerika Samoa, le faletua ia Lydia Faleafine-Nomura, lea sa ia taua i le Kapeneta le atoa i le tausaga lenei o le 25 tausaga talu ona avea o ia ma tagata faigaluega a le Initeria.

 

Saunoa le afioga i le ali’i kovana e fa’apea, o le fa’aauau ai o le tu’uina mai e le malo feterale o lana fesoasoani mo Amerika Samoa, e le gata ua atagia mai ai le tele o auala eseese e mafai ai ona fa’alautele le atina’e o le atunu’u, ae o le a mafai ai fo’i ona fausia ni isi o galuega tetele mo atina’e o le atunu’u.

 

“Faafetai i le Failautusi o le Initeria ona o tupe fou fa’atoa mae’a ona fa’amatu’u mai, e fesoasoani ai i le tele o atina’e mo Amerika Samoa, atoa ai ma isi fo’i tupe e lei leva ona tuuina mai e le Ofisa e vaaia malaeva’alele a le feterale (FAA)”, o le saunoaga lea a le ali’i kovana.

 

O ni isi o galuega tetele ua mafai ona fa’atupe e le malo feterale mo Amerika Samoa i lenei tausaga, e aofia ai le silia i le $20 miliona lea ua tu’uina mai e le FAA e fa’aleleia ai le malae va’alele i Tafuna, aemaise ai le vaega tupe e toe fa’atulaga ai le nofoaga e tu’u i ai tane suau’u o lo o i le vaega e paka ai ta’avale.

 

Sa ia fa’afetaia le Ofisa o le Initeria i le vaega tupe lea ua mafai ai ona fa’atau le va’a fou mo Manu’atele, lea ua tele tausaga o pagatia i le fa’aletonu o tulaga o femalagaaiga i le sami.

 

“O le agaga atoa o le Ofisa o le Initeria i le taimi na fa’amatu’u mai ai le vaega tupe lenei, ia mafai ona fa’atau ai se va’a e tali ai i le manaoga ua tele tausaga o fetaia’i ma le itumalo i Manu’a”, o le saunoaga lea a le ali’i kovana.

 

O le va’a fou mo le itumalo e pei ona saunoa le ali’i kovana, sa fa’amoemoe e taunu’u mai a o lumana’i le palota ia Novema 08, 2016, ae talu ai o suiga i polokalame fa’ataoto i le aai o Seattle sa fausia ai le va’a, ua fa’amautu mai ai loa le fuafuaga i le taunu’u mai lea o le va’a i le tuana’i ai o le palota, le aso 12 Novema.

 

Saunoa le afioga i le ali’i kovana e fa’apea, e to’atele tagata o lo o finau atu ia te i laua ma le lutena kovana ia Lemanu Peleti Sialega Mauga, ina ia mautinoa e taunu’u mai le va’a ao lumana’i le palota, peita’i o le la tali i ai, e le taua le palota, ae taua le i ai o le va’a e tautua ai le itumalo.

 

“E le o le agaga o le malo o le faia o mea uma e fuafua i le palota, o galuega nei ua leva ona fa’ata’atitia mai, ae talu ai ona o suiga ma isi galuega fou e moomia le fa’amae’a, o le mafua’aga lena o le fetaui o le vaitau lenei o le palota ma le taunu’u mai o le va’a fou mo Manu’a, ae o le itu taua i ta’ita’i o le atunu’u ma le itumalo, ua maua se va’a fou e tautua ai le manaoga ua tele tausaga o pagatia ai le itumalo”, o le saunoaga lea a le ali’i kovana.

 

Na taua e ni isi o le itumalo o Manu’a i le Samoa News e fa’apea, o le malaga asiasi a le sui failautusi o le Initeria i Manu’a, na mafua ai loa ona maua lenei fesoasoani mo le itumalo, ina ua molimauina e le tama’ita’i sui failautusi tulaga pagatia o lo o fetaia’i pea ma Manu’a i le tele o tausaga.

 

O le va’a lea ua fa’amoemoe e tautua ai le itumalo, e mafai ona la’u ai pasese e oo atu i le 140, fa’atasi ai ma uta e mafai ona la’u i soo se taimi. E ui e tai foliga tutusa lo la fausaga ma le va’a tuai o lo o i ai a le malo, le MV Sili, peita’i o le itu e ese ai le va’a lenei, e le gata e malu puipuia lelei le pasese i totonu o le va’a, ae ua i ai fo’i vaega fa’apitoa e teu ai uta mo le malupuipuia o meatotino a tagata ma saogalemu.

 

Na taua e le susuga a Lydia i lana saunoaga i luma o le Kapeneta e fa’apea, talu mai le tele o tausaga sa ia tautua ai mo le Ofisa o le Initeria, o se ulua’i nofoaiga lenei ua sili atu ona vavalalata a latou galuega fa’atino ma le Ofisa o le Interia.

 

“E ui lava i nofoaiga ua mavae atu sa i ai le sootaga ma le Ofisa o le Initeria, ae o se nofoaiga muamua lenei ua sili atu ona latalata lo latou sootaga ma le Initeria i soo se taimi, e le gata o le fetufaa’i i tulaga o tupe mo atina’e, ae fa’apena fo’i i fa’aiuga fai mo le manuia o tagata, o le mafua’aga fo’i lena ua naunau ai le Initeria e tu’u mai lona tauau e fesoasoani ai i le fa’atupeina o le tele o atina’e i Amerika Samoa”, o le saunoaga lea a Lydia.

 

Na taua e le susuga ia Alfonzo P. Galea’i, o ia lea o lo o fa’auluulu i ai le Ofisa lea o lo o fa’asoasoaina vaega tupe fesoasoani mai le feterale e fa’apea, o vaega tupe uma lea ua fa’amatu’u mai mo Amerika Samoa i lenei 3 ma le afa tausaga ua mavae atu, e tasi lava le autu na mafua ai ona fa’amatu’u mai e le malo tele, o le naunau lea e fausia ai atina’e lelei mo le atunu’u.

 

Mo le galuega o le aveeseina mai lea o tane suau’u i lona nofoaga tuai o lo o i ai i le malae va’alele, ua fa’amoemoe o le vaiaso fou e amataina ai lea galuega, lea ua fa’amoemoe e 10 masina le umi e fa’atautaia ai.

 

“O vaega uma mo lenei galuega tele a le malo ua mae’a ona fa’atulaga ma fa’amautu, pau le agaga o le malo, ia aua ne’i i ai ni isi suiga e ono avea ma auala e tuai ai le galuega, ae o le galuega ua fa’amoemoe e tatau ona mae’a i le masina o Iulai 2017”, o le saunoaga lea a Galea’i.

 

O le mae’a ai ona aveese mai o tane suau’u mai le nofoaga tuai o lo o i ai i le malae va’alele i Tafuna i le taimi nei, ona sosoo ai loa lea ma le galuega mo le fa’alauteleina o le vaega e paka ai ta’avale, ma fa’aauau atu ai lava i le toe fa’aleleia o isi vaega o le malaeva’alele, lea ua tele tausaga o tau fuafua mai.

 

O  ni isi o galuega ua amata ona fa’atinoina i le taimi nei i le malaeva’alele i Tafuna, e aofia ai le toe fa’aleleia o moli i luga o le ala sese’e o va’alele, atoa ai ma le fa’aleleia atili o isi vaega i totonu o le malae va’alele.

 

O le vaiaso na te’a nei na pasia ai e le Fono Faitulafono se tulafono e fa’aagaga ai le vaega tupe e $2 miliona, e avea ma tupe a le malo o Amerika Samoa e fa’afetaui ai tupe fesoasoani a le malo tele mo Amerika Samoa.

Comments

Sorted by Best
Loading comments

Comments are powered by Disqus. By commenting, you agree to their privacy policy.

Powered by Disqus

More from Le Lali

View all