Skip to main content

Tete’e i leoleo ia se tamaloa na molia i le fa’ao’olima i lona to’alua

Pago Pago - AMERIKA SAMOA

O le taeao o le aso 12 o Aperila, 2025, na fa’afeso’ota’i ai e se tina i le Ofisa a Leoleo i Tafuna, mo le ripotia o le sauaina o ia e lona to’alua, ma tu’ua’i o ia i lona le fa’amaoni i le la va.

E tusa ai ma fa’amaumauga a le faamasinoga, na tu’ua’ia e le tina ia lona to’alua, le susuga ia Se’e Sio, lea na molia i lenei fa’alavelave. Ma sa faapea ona agai atu leoleo i le nofoaga na tupu ai le fa’alavelave ma talatalanoa ma le tina na a’afia.

O lo’o ta’ua i le fa’amatalaga tusia a le tina na a’afia, lona nofo i lona aiga i Happy Valley ae o lona to’alua (le na molia), e nofo i Vailoa.  Ma na alu e piki mai lona to’alua, sa lelei mea uma.  Na o la o atu ma fa’atau mai se la taumafataga o le taeao i se fale’aiga, ona la o lea paka le la taavale, ma talatalanoa e tusa ai ma le lumana’i o le la aiga.

Ae peitai, na fa’ate’ia o ia ina ua le fiafia lona to’alua ma amata ona tu’ua’ia o ia e lona to’alua i lona le fa’amaoni i lo la va.

Sa fai atu loa le tina i le na molia, e ave o ia i lona fale faigaluega, ae peitai, sa agai le ta’avale a le na molia, i Sisifo ma faapea atu le na molia, o le a ona aveina le tina na aafia, i le latou aiga e fasi ai o ia.

Na ta’ua e le tina na a’afia, lona ‘ai’oi atu i lona to’alua e faatu le taavale, ae peitai, sa fa’aauau pea ona alu le la taavale.  Ma na o’o lava ina taumafai le tina na a’afia e tatala le faitoto’a o le ta’avale, ae oso i fafo.  Peitai, sa a’apa atu lona to’alua ma toso mai lona ofu ma masae ai.

Ina ua o’o atu le la ta’avale i luma o le faleoloa a Manu’a i Malaeimi, na fa’aafe loa i tua ma paka ai.  Ma na tago atu loa le tina na a’afia i lana telefoni ma taumafai e vala’au i leoleo, ae peitai, na oso atu le na molia, ma se’i ‘ese le telefoni.

Ona tago lea o le tina na a’afia ma tatala le faitoto’a o le ta’avale ma oso i fafo mai i le ta’avale.  Ae o le taimi lena, na va’aia ai le tamomo’e atu o nisi sa latalata atu i le taavale, ma fesiligia le tina na a’afia, po o ‘okay’ o ia.

Ina ua iloa mai e le na molia, ia le savavali atu o ni alii i lana taavale, sa faapea loa ona fa’aoso lana ta’avale ma sola ese atu ai.

Na fa’asino e le tina na a’afia, i leoleo, ia Samaria agalelei na fesoasoani atu ia te ia ma molimauina ma le mea sa tupu.

Sa fa’amatalaina e se tasi o molimau, i leoleo, e faapea, a’o latou fa’atalitalia le pasi a’oga ma si ana fanau, sa ia lagonaina le taugaupu a le na molia ma le tina, ma sa ia va’aia le u’uina e le tina o lona ofu lea na masae.

Na ta’ua e le molimau le oso i fafo o le tina na a’afia, mai i le taavale ma na ia savali atu iai e va’ai po o mana’omia se fesoasoani, ae ona va’aia le oso o le taavale ma masau ese.

Sa te’ena e le tina na a’afia ia se auaunaga a le vaega a le EMS.  Ae sa mafai ona ia tu’uina atu i leoleo ia le numera o le laisene o le ta’avale a lona to’alua.  Ma sa fa’apea ona fa’afeso’ota’i e leoleo, ia le ofisa a leoleo i Leone, mo se fesoasoani i le sailiga o le taavale.

O se taimi o lea lava taeao, na va’aia ai e leoleo ia le ta’avale a le na molia, i Futiga ma taumafai ai loa leoleo e taofi.  Ae peitai, sa atili ona masau le alu o le taavale agai i Sisifo.  Na tuliloaina loa e leoleo ia le taavale a le na molia.  Ae na toe maua mai se ripoti, ua so’aina e le na molia, ia se pou moli i luma o lona fale.

Sa fa’afaigata foi ona taumafai leoleo e ave faapagota le na molia, ona o lona tete’e i gaioiga a leoleo.  Ae sa i’u ina mafai ona lokaina ona a’ao ma aveina atu ai loa o ia i le ofisa a leoleo i Leoleo ma fa’atalanoaina ai.

Na ta’ua e le na molialua, na mana’o e ave lona to’alua e la te talanoa e uiga i lo la lumana’i, ona ua le lava onosa’i.  Ma sa ia te’ena tu’ua’iga a lona to’alua (le tina na a’afia) e faapea na pa’i atu lona (le na molia) lima.

O moliaga na faia faasaga ia Se’e Sio (le na molia), na aofia ai le Faatupu Vevesi i nofoaga faitele, Fa’ao’olima i lona tulaga e tolu ma le Tete’e i le faatinoga o tiute a leoleo, i le avefaapagotaina o ia.

O le moliaga o le faatupu vevei, o se vaega ‘B’ i solitulafono mama, e mafai ona nofosala ai i le falepuipui, e o’o atu i le ono masina, po o se sala tupe e $500; po o fa’asalaga uma e lua.

O le moliaga o le fa’aolima, o se vaega ‘C’ i solitulafono mama, e mafai ona nofosala ai i le falepuipui, i le o’o atu i aso e 15, po o se sala tupe e $300; po o faasalaga uma e lua.

Ma le moliaga o le tete’e i leoleo, o se vaega ‘A’ i solitulafono mama, e mafai ona nofosala ai i le falepuipui, i le tausaga atoa, po o se sala tupe e $1,000; po o faasalaga uma e lua.

E $1,000 se vaegatupe na fa’atulagaina, e mafai ona tatalaina ai le na molia mai i le falepuipui, e faatalitali ai lona faamasinoga.

Comments

Sorted by Best
Loading comments

Comments are powered by Disqus. By commenting, you agree to their privacy policy.

Powered by Disqus

More from Le Lali

View all