Skip to main content

POU TIUTE A LEOLEO

Pago Pago - AMERIKA SAMOA

MOLIA SE ALII I LE FA’AO’OLIMA MA LE FAATUPU VEVESI I TOTONU O LONA AIGA

O le po o Tesema 30, 2024, na valaau ai se tina e 50 tausaga, i le Ofisa a Leoleo i Fagatogo ma lipotia ai le sauaina o ia e lona ‘nephew’.

Na agai atu leoleo i le nofoaga na tupu ai le faalavelave ma sa faasino ifo iai e le tina na valaau i le Ofisa a Leoleo, ia le mea o iai le susuga ia Anthony Milovale, lea ua molia i lenei fa’alavelave.

Sa agai atu leoleo i le fale Samoa a le tuaoi, lea sa nofonofo ai Milovale, ma lokaina mai ai o ia ma tu’uina o ia i totonu o le taavale leoleo.

I le fa’atalanoaga e leoleo o le tina na valaau atu i le ofisa a leoleo, sa ia ta’ua ai e le tina le una’ia o ia e Milovale ma a’afia ai lona tuli ae le gata i lea, o le le fa’alogo o le ua molia ia te ia (tina) ma e le o se taimi muamua lea ua tupu ai se tulaga faapea.

Sa faamatalaina e le tina na a’afia lona fa’atonuina o le ua molia, e alu atu e fesoasoani i le fa’ata’elega o lona tina, lea ua fa’ataotolia lona gasegase.  Ae peitai, e pei ona ta’ua e le tina, le musu o le ua molia e fai le fa’atonuga a lona ‘aunty’.  Ma ina ua mae’a ona fa’ata’ele e Milovale lona tina, sa ia tago i le si’i mai, ae ona fa’atonuina lona ‘aunt’ e avatu le solo.  Ae peitai, sa le’i fiafia le ‘aunty’ i le leo a Milovale.

Ma na ta’ua e le tina na a’afia, le i’u o le la taugaupu i le tu’iina o ia e le na molia, ae misi lana tusi.  Ona tago lea o le ua molia, i le u’una’i le tina na a’afia.

Ae i le faamatalaga a Milovale, sa ia ta’ua ai lona fesoasoani i se galuega sa faia i tafatafa o le latou fale.  Ma ina ua toe fo’i atu i le latou fale, sa fa’atonuina o ia e lona ‘aunty’ e alu e faata’ele lona tina, ma sa faapea ona ia faia.

Sa ta’ua e Milovale le otegiaina o ia e lona ‘aunty’, a’o ia taumafai e si’i mai fafo lona tina mai i le faleta’ele, ona o le le saluina o le fale.  Ma ina ua tago le ua molia ma tu’u i lalo lona tina, na oso atu lona ‘aunty’ ma se salu ma sasa ai o ia.  Na ia taumafai e tali mai ta a lona ‘aunty’ ae peitai, sa fa’aauau ona sasa o ia e lona ‘aunty’, ma o le mafua’aga lea na ia u’una’i ese ai lona ‘aunty’, lea na pa’u ai ma tau lona tuli.

O moliaga a Milovale, e aofia ai le Faatupu Vevesi i totonu o le aiga, o se vaega ‘C’ i solitulafono mama, lea e mafai ona nofosala ai i le falepuipui moa so e 15, po o se sala tupe e $300; po o faasalaga uma e lua.

Faapea ma le moliaga o le Fa’ao’olima i lona tulaga e tolu, o se vaega ‘A’ i solitulafono mama, e mafai ona nofosala ai i le falepuipui mo le tausaga, po o se sala tupe e $1,000; po o faasalaga uma e lua.

E leai se tupe na fa’atulagaina e mafai ona tatalaina ai le ua molia, e fa’atalitali ai lona faamasinoga.

MOLIA SE ALII I LE FA’AO’OLIMA

E tusa ai ma fa’amaumauga a le faamasinoga, o le po o Ianuari 1, 2025 na fa’afeso’ota’i ai e se tamaitai ia le Ofisa a Leoleo, ona o se fusuaga a ni alii sa faia i le afioaga o Faleniu.  Ina ua taunu’u leoleo i le nofoaga na tupu ai le faalavelave, sa molimauina ni alii se to’alua o lo’o tau vaovao mai.

Ina ua fa’atalanoaina e leoleo ia le alii na a’afia i lenei faalavelave, sa ia faamatalaina e faapea, a’o agai atu lana taavale i le fale, sa ia lagonaina le vala’au mai o ni alii ma lu’iina o ia i se fusuaga.

O lea na ia fa’atuina ai lana taavale ma oso mai i fafo ma palauvale atu i nei alii.  Na ia savali atu i le alii na valaau atu ia te ia, ae na fa’ate’ia o ia ina ua ia va’aia le feosofi mai o nisi alii se to’atele ma amata ona fasi o ia.

Na iai foi se tamaitai na a’afia i lenei faalavelave, ae peitai, sa faafaigata ona fa’atalanoaina o ia e leoleo, ona ua le mafai ona fai sana faamatalaga i le ta ta vale o lona fatu.  Ma sa faapea ona togafitia o ia e le EMS.

O le alii na molia i lenei faalavelave, o le susuga ia Fa’ato’aga Afualo.  Sa aveina o ia e leoleo i lo latou ofisa i Tafuna.  O iina na fa’amatalaina ai e Afualo i leoleo, le faia o se latou inuga pia i luma o le fale a sana uo i Faleniu, ae pasi atu se taavale pa’epa’e, ma tatalaina e le pasese o le taavale pa’epa’e, ia le faitotoa o le taavale ma palauvale atu ia i latou.

Sa ta’ua e Afualo ia lo latou tuliloaina o le taavale, ina ua lu’iina i latou e le pasese o le taavale, i se fusuaga.

Na ta’ua foi e Afualo le tu o le taavale, ae oso mai se alii e to’atasi mai le taavale ma savali atu agai ia i latou.  O le latalata mai o lea alii, na tu’i ai loa o ia e Afualo.  Sa ta’ua e Afualo e le na’o ia sa fasia le na a’afia.  Sa fesoasoani atu ai foi ma ni alii talavou se to’atolu, ae peitai, na fiu leoleo e saili i latou.

O moliaga na faia fa’asaga ia Afualo, na aofia ai le Faatupu Vevesi i nofoaga faitele, o se vaega ‘B’ i solitulafono mama, e mafai ona nofosala ai i le ono masina, i le falepuipui, po o se sala tupe e $500; po o faasalaga uma e lua.

Faapea ma le moliaga o le Fa’ao’olima i lona tulaga e tolu, o se vaega ‘A’ i solitulafono mama, e mafai ona nofosala ai i le falepuipui i le tausaga atoa, po o se sala tupe e $1,000; po o faasalaga uma e lua.

E leai se vaegatupe na fa’atulagaina e mafai ona tatalaina ai le ua molia, e faatalitali ai lona faamasinoga.

MOLIA SE ULUGALII I LO LA FASIA O LE USO A LE FAFINE

E tusa ai ma fa’amaumauga a le faamasinoga, o le 1:55 i le vaveao o Tesema 30, 2024, na valaau atu ai se tamaitai i le Ofisa a Leoleo ma ripotia le fasia o ia e lona uso ma lona to’alua.

Na agai atu leoleo i le nofoaga na tupu ai le fa’alavelave ma o latou talanoa ai ma le tamaitai na a’afia.

Sa faamatalaina e le tamaitai na a’afia, na o atu nisi o ana uo Filipaina e kamuta se latou ‘debit meter’ ae ‘e’e atu ai le to’alua o lona uso (o Samuelu Tupuola) ia te ia, ona fai ai lea o le la tauvaga ‘e’e.  Sa ta’ua e le tamaitai na a’afia, na ia fa’amanino atu i le to’alua a lona uso, o la na o atu ana uo e kamuta le latou ‘debit meter’.  Ae peitai, sa le’i tu’ua ai le ‘e’e atu o le to’alua a lona uso ia te ia.

Na ta’ua foi e le tamaitai na a’afia, le alu atu foi o lona uso (o Teroa Faletoi) ma amata foi ona ‘e’e atu ia te ia, ma fa’aalia e Teroa lona le fiafia i le sau so’o o le tamaitai na a’afia ma aumai tagata i le latou fale, i le leva o le po.

Sa o’o lava ina oso atu Tupuola ma tu’i le mata o le tamaitai na a’afia ae oso atu Teroa ma futi le ulu a lona uso ma valusi ona mata.

Na faapea ona toso mai loa e le uo tama a le tamaitai na a’afia, ia le tamaitai i totonu o le fale ma valaau loa leoleo.

Ma sa avea le uo tama a le tamaitai na a’afia ma molimau i le sauaina e Tupuola ma Teroa o le tamaitai na a’afia.

Na fa’atalanoaina foi e leoleo ia se tasi o uo a le tamaitai na a’afia ma sa ia ta’ua e faapea, na la o atu ma seisi ana uo e momoli atu le ‘debit meter’ i le tamaitai na a’afia, ae o atu ia Tupuola ma Teroa i le misa ma le tamaitai na a’afia i o la luma, ma sa ia molimauina le tu’iina e Tupuola o le tamaitai na a’afia.   Ae alu atu ia Teroa i le futi le ulu o le tamaitai na a’afia.

Sa ta’ua foi e le molimau, le la feosofi i totonu o le la ta’avale ma aga’i ese atu, ae togi mai e Tupuola ia se pakete ma tau i le fa’ata pito i luma o le la ta’avale.

Na ave faapagotaina e leoleo ia Tupuola i le nofoaga na tupu ai le faalavelave, ae ua sola ese ia Teroa.

I le faamatalaga a Tupuola sa faia i leoleo i le latou ofisa, na ia ta’ua ai lo la le fiafia ma lona to’alua, i le tamaitai na a’afia, ona o lona avatu so’o o tagata i le latou fale i le leva o le po, aemaise ai o lea po, na fa’ato’a mae’a ona o la’ua fa’amamaina le fale.  

Sa te’ena e Tupuola moliaga i lona faia o se tulaga i le tamaitai na a’afia, sa na’o lona toalua (Teroa) ma lona uso na fufusu.

O moliaga ua tu’ua’ia ai nei Tupuola ma Teroa, na aofia ai le Faatupu Vevesi i totonu o le aiga, o se vaega ‘C’ i solitulafono mama, e mafai ona nofosala ai i le falepuipui, i le o’o atu i aso e 15, po o se sala tupe i le va o le $150 ma le $300; po o faasalaga uma e lua.

Atoa ai ma le moliaga o le Fa’ao’olima i lona tulaga e tolu, o se vaega ‘A’ i solitulafono mama, e mafai ona nofosala ai i le falepuipui i le tausaga atoa, po o se sala tupe e $1,000; po o faasalaga uma e lua.

E ta’i $2,000 na fa’atulagaina mo i la’ua na molia, e mafai ona tatalaina ai i tua mai i le falepuipui, e faatalitali ai o la faamasinoga.

FA’AALI LE FIAFIA O LE KERISIMASI I LE GAOIA O LE OFISA O TA’ALOGA A LE OFISA O A’OGA

O le po o Tesema 25, 2024 sa lokaina ai le susuga ia Ta’ata’ai Fale, ma molia i lona ulufale e aunoa ma se fa’atagana i le Stadium i Iliili, ma gaoia le Ofisa o Ta’aloga a le Ofisa o A’oga.

E tusa ai ma fa’amaumauga a le fa’amasinoga, sa va’aia i luga o ata vitio i le Stadium i Iliili, ia fale o fealua’i solo i fafo o le pa a le stadium, ma tau saili se auala e ulufale ai i totonu. 

Ina ua matamata leoleo i ata vitio o le fa’alavelave, sa o latou fa’amaonia ai, o le na molia, sa masalomia foi i nisi o fale na osofa’ia muamua.

Ina ua le mafai ona maua e Fale se avanoa e ulufale ai i totonu o le ofisa, sa va’aia lona savali aga’i i tua o le ofisa ma togi se ma’a e pei o le lapo’a o se popo, i le fa’amalama o le ofisa.  Ma o iina na oso mai ai le alii i totonu o le ofisa.

Sa molimauina foi i ata vitio i totonu o le ofisa le su’esu’eina e Fale o kapeneta ma kesi o le ofisa.  Ma na va’aia lona aveina o ni komipiuta feavea’i (laptops) se lua, o la tau, e pe a ma le $1,799.00.  

Ona sa manu’a le lima tauagavale a Fale i le taimi na oso ai i totonu o le fa’amalama, sa faapea ona totolia uma ai luga o laulau ma pusa i totonu o le ofisa.

Sa faapea foi ona alu ia Fale i totonu o le ofisa a le sui Faatonusili ma tatalaina se kapeneta na iai nisi ‘laptops’ e lima, e pe a ma le $2,500.00 le tau aofai.  Na gaoia e Fale ia ‘laptops’ e faapea ai ma ni neti volipolo fou, e 10, e ta’i $45 i le neti volipolo.

O le aso 28 o Tesema, na aveina atu ai loa Fale i le Ofisa a Leoleo i Tafuna ma sa fa’ailoa atu e leoleo ia te ia, e le o ave faapagotaina o ia, ma e mafai ona ia alu ese i so’o se taimi lava e finagalo ai.  Sa fa’ailoa atu e leoleo ia Fale le mafuaaga na ave atu ai o ia i le ofisa a leoleo.  Na malie Fale e fai sana faamatalaga.

Sa fesiligia e leoleo ia Fale po o fea sa iai i le po o le Kerisimasi i le va o le 8 ma le 9 i le po. Na tali Fale, sa iai i le fale o lona tuafafine i Petesa, lea e i tua o le Stadium.  

Na fesiligia foi o ia pe sa i autafa o le Ofisa o Ta’aloga a le Ofisa o A’oga, i le stadium, na tali Fale, e leai.

Ona fa’aali atu loa lea e leoleo ia Fale ia ata vitio o le po na tupu ai le faalavelave ma sa fa’ate’ia Fale ma ia faapea atu i leoleo, e pei uma lava o ia.

Sa ta’ua e Fale lona fa’atonuina o lana uo teine e fa’ailoa atu pe a sau seisi, ma na ia fa’aaogaina se ma’a ma tata’e ai le fa’amalama o le ofisa.

Sa ta’ua foi e Fale le lavea o lona lima ina ua oso i totonu o le fa’amalama ma sa molimauina foi e leoleo ia le manu’a o le lima tauagavale a le ua molia ma o lo’o to’a ai le toto.

Na ta’ua foi e le na molia lona aveina o ni ‘laptops’ e ono lea sa ia fa’atauina atu i ana uo, i le ta’i $40 i le ‘laptop.  Ma sa ia fa’ailoa atu i leoleo ia nofoaga sa ia fa’atauina ai ia ‘laptops’.  Ae peitai, e na o le lua ‘laptops’ sa mafai ona toe maua mai. 

O le tau aofa’i o oloa uma na ave e le ua molia mai i le ofisa a a’oga, e $14,048.00.

O le susuga ia Fale, o se tagata ua lauiloa i le tele o osofaiga i Tafuna ma o lo’o lauiloa o ia i lona fealua’i i le leva o le po, ma faia ai ana osofaiga.

O lo’o ta’ua foi i fa’amaumauga a le faamasinoga le le nofo o Fale i se nofoaga e tasi ae e fa’amautu solo i Tafuna.

O moliaga a Fale, na aofia ai le Faomea, Solivale o fanua e aunoa ma se fa’atagana, ma le fa’aleagaina o ni meatotino i lona tulaga e tolu.

O le moliaga o le Faomea, o se vaega ‘B’ i solitulafono mamafa, e mafai ona nofosala i le falepuipui, i le va o le 5 ma le 15 tausaga, po o se sala tupe; po o faasalaga uma e lua.

O moliaga o le Solivale o fanua faapea ma le Faaleagaina o meatotino, o vaega ‘B’ i solitulafono mama, e mafai ai ona nofosala i le falepuipui i le o’o atu i le ta’i ono masina, po o ni sala tupe e ta’i $500 i le moliaga; po o fa’asalaga uma e lua.

Atoa ai ma le moliaga o le Gaoi, o se vaega ‘C’ i solitulafono mama, e mafai ona nofosala i le falepuipui i le le sili atu ma le 7 tausaga, po o se sala tupe i le va o le $5,000 ma le $20,000; po o fa’asalaga uma e lua.

E $30,000 se vaegatupe na fa’atulagaina e mafai ona tatalaina ai  tua ia le ua molia, e faatalitali ai lona faamasinoga.

Comments

Sorted by Best
Loading comments

Comments are powered by Disqus. By commenting, you agree to their privacy policy.

Powered by Disqus

More from Le Lali

View all