Skip to main content

TUAOLO: Tali fa’aTupu le Fono i le talosaga a le Kovana e uiga i le pili $36 miliona

Pago Pago - AMERIKA SAMOA

I tauaofiaga a le Maota o le Senate i le aso Lua, Mati 26, 2024 sa saunoa ai le afioga i le Peresetene o le Senate Tuaolo Manaia Fruean, o lo’o fa’atalitali le Maota Maualuga i le pili mai i le Maota o Sui e talifuaitau ai se fanoga a le afioga i le Kovana Lemanu P. S. Mauga ma le afioga i le Lutena Kovana, le tofa ia La’apui E. T. Ale, ma le kapeneta, mo le fa’asoasoaina o le $36 miliona.

Aua e pei ona saunoa Tuaolo, o lea pili sa le pasiaina e le Maota o le Senate i le tausaga ua mavae, ona sa faatalitali le maota maualuga i se tali mai a le Faamasinoga mo le tofiaina o se loia ma’oti e su’esu’eina le mataupu o le fa’aaogaina o lea vaegatupe e le Faigamalo, e aunoa ma le fa’ao’oina muamua mai i luma o le Maota Fono, mo le iloiloina ma le fa’asoasoaina.

I le tatalaga aloaia o le Tauaofaiga Faapitoa a le Fono Faitulafono a Amerika Samoa i le aso Gafua, Mati 25, 2024, sa folafola ai e le afioga i le Peresetene a le Senate, o le a pasia le i’ugafono mo le fa’asoasoaina o le $36 miliona o tupe maua mai i tupe faasoasoa o le Tausaga Fa’aletupe 2023.

E le gata i le pili mo le $36 miliona, ae faapea foi ni isi mataupu e lua,  na fa’aulufaleina e le kovana ma le faigamalo, mo le iloiloina e le Maota Fono, i lenei Fono Faapitoa.

Ae e le i o’o mai i le Fono le pili mo le fa’asoasoaina o le $36 miliona,  sa mua’i fa’alauiloa e Tuaolo i luma o sui faitulafono o le maota maualuga, i le masina o Setema o le tausaga ua mavae, le mae’a ona fa’aaogaina o lea vaegatupe e le Faigamalo.  Ma o lea tulaga, sa fa’ailoa atu e le kovana ia te ia ma le Fofoga Fetalai o le maota o sui, le afioga Savali Talavou Ale, i sa latou fonotaga ua mae’a.

Sa avea lea ma tulaga na fa’aalia ai le agaga le fiafia i afioga i Senatoa, ona o le le’i uia e le Faigamalo o ala o le tulafono, lea e tatau ona tu’uina mai se fa’atagana mai i le Maota Fono, ae e le i fa’aaogaina lea vaegatupe.  Ma o lea na faaulufaleina ma pasia ai loa e le Senate sa latou i’ugafono, mo le talosagaina o le Loia Sili e faaulufale se talosaga i le Faamasino Sili, e filifilia se loia tuto’atasi, e na te suesueina, pe na fa’apefea ona fa’aaogaina lenei vaegatupe.

Ma o le amtaga o lenei masina, sa fa’ao’oina atu ai e le Loia Sili, le susuga ia Fainu’ulelei Alailima-Utu, ia se talosaga aloaia i le vaega o Faamasinoga mo le filifilia o se loia tuto’atasi, e tusa ai ma le masalomia o le Teutupe a le malo, i lona solia o le tulafono (anti-deficiency law), i lalo o tulafono teuteuina a Amerika Samoa (ASCA 10.0601).

  Sa fa’ate’ia le toatele o e na aofia potopoto i le tatalaga aloaia o le Fono Faapitoa i le taeao o le aso Gafua, e tusa ai ma le folafolaga a le Peresetene o le Senate.

I lana saunoaga, sa toe fa’amanatu atu ai e Tuaolo i e na aofia potopoto i lea taeao, le taua o le aso Sa na se’i mavae atu nei. “O ananafi, o le malaga faaTupu a lo tatou Alii”.

“O le taeao lenei, o le a faatupu foi tala o le taeao nei ona o le taeao o Tupu…e faaTupu foi tali a le fono,” o le saunoaga lea a Tuaolo.

Na ta’ua e le Peresetene o le Senate e faapea, “[O] lea ua taoto i o outou luma le saunoaga a le alii kovana i le $36 miliona.  Sa tatou teena i le tausaga ua te’a ona sa iai mafuaaga.  O le taeao lenei, o le tali a le fono i lau afioga I le kovana ma le Faigamalo; Ua sauni le fono e talia le mataupu lenei.  Aisea?  Lea ua tali le vaega faamalosi tulafono e pei  o le tu’ualalo a le fono”.

Na faapea foi ona saunoa Tuaolo i le kovana, “E a la ona avatu se tali a le Fono…e le tumau oulua I le nofoa lea.  O le igoa o Amerika Samoa, e taua i le Fono, pei foi ona taua i lua afioga”.

Sa faamanino atili e le Peresetene o le Senate e faapea, “A le tapunia tusi [a le malo] i le vaiaso lenei, ae toe mana’o tatou i le lumana’i i nisi nogatupe e ala i le pone, ae e le o lelei fa’amaumauga nei, o le a tula’i mai lape i le lumanai”.

“O le taua lena o le mataupu i le taeao lenei,” o le saunoaga lea a Tuaolo.  “Ua tatau ona faamuta le mataupu lenei.  Ua tatau ona tapuni tusi a le malo i le faaiuga o le vaiaso lenei, ona lelei lea o le silasila i le lumanai”.

E tusa ai ma isi mataupu ua faaulu e le kovana ma le faigamalo, na saunoa le Peresetene o le Senate, ”o mea faigofie mea na”.

O ia mataupu e aofia ai le $700,000 tupe maua mai tausaga faaletupe 2022 mo le tausaga faaletupe 2024 faapea ai ma le iloiloina o nisi o “totino faafoe o laulauafono o komiti eseese, aua tulaga o galuega fai”, e pei ona fa’aleoina e le afioga i le kovana i le taeao o le aso Gafua.

E pei ona sa faamanino e le afioga i le Kovana i lana malelega i le aso Gafua, o le $700,000 o se vaegatupe lea mai i le $3.1 miliona lea “sa tatou fetu’una’i ai lona vaevaeina”.  Ae o lea o le a tu’uina atu e fesoasoani i le faatupeina o le auai atu o Amerika Samoa i le ‘Festival of Pacific Arts” lona 13, lea ua faamoemoe e faataunuuina i Hawaii, ia Iuni o le tausaga nei.

Faatasi ai ma le Vaiaso o le “Samoa Heritage”, lea foi e faamoemoe e faia i Hawaii pe a mae’a le ‘Pacific Arts’.

Saunoa ai lea o Tuaolo, “E tatou te fia o uma lava i o (Hawaii) ia Iuni i le Arts Festival, ona soso’o ai lea ma le Samoan Heritage, a uma ona tatou o mai loa lea tatala le Fono ia Iulai”.

Comments

Sorted by Best
Loading comments

Comments are powered by Disqus. By commenting, you agree to their privacy policy.

Powered by Disqus

More from Le Lali

View all