Pago Pago - AMERIKA SAMOA
COLIN TO’O MA SHAWN SAMI
Ua molia nei i le tulafono ia ni alii se to’alua e suafa ia Colin To’o ma Shawn Sami, ona o se fa’alavelave na tulai mai i luma o le faleoloa o le TMJ i Pavaiai, i le po o le aso 17 o Fepuari, 2024, ina ua vala’au se tasi i le ofisa a leoleo e tusa ai ma se fusuaga o lo o tupu i luma o le faleoloa, na faamanu’alia ai ia se alii e suafa ia Amona Tafa.
E tusa ai ma fa’amaumauga a leoleo, o lo o ta’ua ai le taunu’u atu o leoleo i le nofoaga na tupu ai le fa’alavelave, o lo’o saofa’i mai ai se alii ua manu’a le itu tauagavale o ona foliga. Sa mafai ona talanoa leoleo ma se molimau na iai, ma sa faamatala e le molimau, sa faia se la inuga pia ma lana uo o Tafa, ae tula’i mai ai se la tauga’upu, ma fa’ate’ia ai o ia, ina ua tu’i o ia e Tafa.
Sa fa’aauau le faamatalaga a le molimau, i lona taumafai e fa’afilemu ia Tafa, ae oso atu ia To’o mai i se ta’avale, faapea ma nisi ali’i se to’alua (e aofia ai ma Sami), ua sasa lana uo i se laupapa.
Sa aveina e leoleo ia Tafa i le latou ofisa i Tafuna ina ia mafai ona togafitia ona manu’a, mulimuli ane, sa faapea ona aveina o ia e le EMS i le falemai.
O lo’o ua ta’ua foi i fa’amaumauga a leoleo, le matamata o leoleo i ata vitio o le masini pu’eata mai i le faleoloa, ma molimauina ai le sasaina e To’o o le ua fa’amanu’alia, i se laupapa, ae tatu’i e Sami ma lona uso la’ititi. Ma sa molimauina foi le kikiina o foliga o Tafa a’o ta’atia i le pakaga taavale, ona sosola lea o To’o, Sami ma le uso laititi a Sami, i se pikiapu lanu uliuli.
O le aso na soso’o ai, na o’o atu ai alii ia ua molia, ma lo latou tama, i le ofisa a leoleo.
Ina ua fa’atalatalanoaina e leoleo ia To’o, sa ia faamatalaina e faapea, e latou te taunu’u atu i le faleoloa, o fai se taugaupu a Tafa ma le molimau. O se taimi mulimuli ane, na oso ai i lalo ia Sami, e fai iai e soso ese ma le ta’avale, ae tu’i ai e Tafa ia Sami. Ma na valaau mai ai loa le uso la’ititi a Sami, ua lavea Sami.
O iina na oso mai ai loa To’o mai i le ta’avale, ae ona va’aia le u’uina e Tafa o se naifi. Ina ua valaau mai To’o ia Tafa, sa liliu atu ia Tafa ma le naifi, ma o lea na fa’aaoga ai e To’o ia le laupapa e ta ai Tafa ma pa’u ese ai le naifi mai i lona lima.
I le faamatalaga a Sami sa ia ta’ua ai e faapea, ina ua o latou taunu’u i le faleoloa, na o latou va’aia ai ni alii se to’alua, o tau upu ma i’u ai lava ina pa’i lima, i luma o le auala. Ae ina ua o’o atu le la fusuaga i tafatafa ole ta’avale, na ia valaau atu e o ese ma le ta’avale, ae tu’i mai ai ona foliga e Tafa. Ma o iina na ia va’ai ai i le naifi sa u’u e Tafa.
Na ta’ua e Sami, o i’ina na oso mai ai loa lona ‘Uncle’ (To’o) ma ta ia le ulu a Tafa i le laupapa ma pa’u ai i lalo, ae kiki e lona uso laititi.
I le faamatalaga a le uso laititi a Sami, sa ia tu’iina ma kiki ina ia Tafa, ona o lona ita tele ina ua tu’i e le alii lea ia lona uso matua.
Ua molia nei To’o ma Sami i moliaga o le Faatupu Vevesi i Nofoaga Faitele – o le vasega ‘B’ o solitulafono mama, lea e mafai ona fa’afalepuipui ai se tasi i le le silia ma masina e ono (6), po o se sala tupe e le silia ma le $500; po o fa’asalaga uma lua.
O leisi moliaga faaopoopo ua fa’asaga ia To’o, e aofia ai le Fa’ao’olima i lona tulaga e lua – o le vasega ‘D’ o solitulafono mamafa, lea e mafai ona fa’afalepuipui ai se tasi i le le silia ma le lima (5) tausaga, po o se sala tupe e le silia ma le $5,000; po o fa’asalaga uma e lua.
Ae o leisi moliaga faaopoopo mo Sami, o le Fa’ao’olima i lona tulaga e tolu – o le vasega ‘A’ o solitulafono mama, lea e mafai ona faafalepuipui ai se tasi, i le le sili atu ma le tausaga e tasi (1), po o se sala tupe e le silia ma le $1,000; po o fa’asalaga uma e lua.
O le vaegatupe fa’atulagaina e mafai ona tatalaina ai To’o i tua mai i le falepuipui e faatali ai lona faamasinoga, e $5,000 ae mo Sami, e $1,000.
Ae o le uso laititi a Sami, ua tu’uina atu o ia i le va’ava’aiga a ona matua.
MOLIA SE ALII 21 TAUSAGA I LE FA’AO’OLIMA I LANA UO TEINE MA’ITAGA 16 TAUSAGA
O Fepuari 20, 2024, na valaau ai se tina i le ofisa a leoleo i Tafuna, e lipotia se misa i le va o lana tama tama ma lana teine ma’itaga. Ina ua taunu’u leoleo i le fale o le aiga na tupu ai le fa’alavelave, i Nu’uuli, sa faamatalaina mai iai e le tina lona fa’alogoina o ni fagu o ta’ei ma nofoa o tau’ai solo mai i luga o le fogafale lua, lea e nonofo ai lana tama tama ma lana uo teine.
E tusa ai ma fa’amaumauga a leoleo, o le taeao o le aso 20 o Fepuari, sa fai ai se taugaupu a le ua molia ma lana uo teine ma i’u ai ina tu’i e le ua molia, le manava o lana uo teine, ae ua valu masina lona ma’itaga. Sa faapea foi ona tau’ai mai i fafo o le faamalama, e le ua molia, ia se fagu ma nofoa, lea na mafua ai ona vala’au e le tina a le ua molia, ia le Ofisa a Leoleo.
Sa fa’aalia foi e le tina lona mana’o ina ia ave’ese lana tama tama ma lana uo teine, mai lona fale.
Sa faamaonia i se taimi mulimuli ane, e na o le 16 tausaga a le uo teine ma’itaga.
(Ona o le talavou o le tamaitai o lo o a’afia i lenei mataupu, o le a le lomia ai lona suafa ma suafa o i latou o lo’o a’afia i lenei mataupu).
Ina ua mae’a ona fa’atalanoaina e leoleo ia le uo teine a le ua molia, sa faapea loa ona aveina atu o ia i le Ofisa a Leoleo ina ia mafai ona siaki e le vaega a le EMS, mulimuli ane, sa faapea ona aveina atu o ia i le falema’i tele i Faga’alu.
Ae o le aoauli o le aso lava lea, sa toe maua ai e le Ofisa a Leoleo i Tafuna ia se valaau mai i le uso o le ua a’afia, ua sola ese lona uso mai i le falemai, ae e le i siaki e se fomai. Ma o i’ina na nofo malamalama ai leoleo i tausaga moni o le tamaitai ma’itaga, e 16 ona tausaga, ae le 18 e pei ona sa latou manatu ai.
Sa faatonuina loa e leoleo ia le uso o le tamaitai ma’itaga, ina ia o’o atu i le ofisa a leoleo ma se faamaoniga o tausaga moni a lona uso. Ma sa faapea ona agai atu le uso a le ua a’afia ma le tusi folau ma le ID e faamaonia ai, e na’o le 16 tausaga o le tamaitai ma’itaga.
Sa faamatalaina e le uso i leoleo, o le masani lea a lona uso, o le sola mai lo latou aiga ae o lo’o latou popole i lona soifua maloloina ona o lea ua ma’itaga. Sa faamatala e le uso i leoleo, na valaau atu lo latou ofisa i Tafuna, o la ua ave lona uso i le falemai mo nisi togafitiga, ma o lea na ia agai atu ai i le falemai. Ae peitai, e taunu’u atu i le falemai, ua leai lona uso, ae ua fai ifo le tausima’i, na alu ese lona uso e le i vaai e se fomai.
Ae na faamaonia mai e lona ‘Aunty’ o la ua toe fo’i atu lona uso i le fale o lana uo tama (le ua molia) i Nu’uuli.
Sa faapea loa ona agai atu leoleo i le fale o le ua molia ma maua uma atu ai le tamaitai ma’itaga ma le ua molia. Sa faapea loa ona lokaina mai e leoleo ia le ua molia, ma ave fa’atasi atu la’ua ma le tamaitai ma’itaga i lo latou ofisa i Tafuna.
I le faatalanoaina o le tamaitai maitaga e leoleo, sa ia ta’ua ai le amataina o le la faigauo ma le ua molia ia Aperila 7, 2022. Ae o le masina o Iuni 2023 sa amata ai ona o la faia uiga fa’aleulugalii, lea ua ma’itaga ai.
Sa faapea foi ona fa’atalanoaina e leoleo ia le ua molia ma sa ia faamaonia foi le atoa o le lua tausaga ma nai masina, o le la faigauo, ae fa’ato’a ia iloa i le tausaga ua mavae, e na o le 16 tausaga o lenei tamaitai.
Ua molia nei lenei alii 21 tausaga, i moliaga e tolu, e aofia ai;
Faitauga 1: Sexual Assault – o le vasega ‘C’ o solitulafono mamafa, e mafai ona faafalepuipui ai se tasi i le o’o atu i le fitu (7) tausaga, po o se sala tupe e $5,000; po o fa’asalaga uma e lua.
Faitauga 2: Fa’ao’olima i lona tulaga e tolu – o le vasega ‘A’ o solitulafono mama, e mafai ona faafalepuipui ai se tasi i le o’o atu i le tasi (1) tausaga, po o se sala tupe e $1,000; po o faasalaga uma e lua.
Faitauga 3: Faatupu Vevesi i totonu o aiga – o le vasega ‘C’ o solitulafono mama, e mafai ona faafalepuipui ai se tasi e le silia ma aso e sefululima (15), po o se sala tupe e le silia ma le $300; po o fa’asalaga uma e lua.
E $5,000 le vaegatupe ua faatulagaina e mafai ona tatalaina ai le ua molia mai i le falepuipui, e faatali ai lona faamasinoga.
Comments
Sorted by BestComments are powered by Disqus. By commenting, you agree to their privacy policy.
Powered by Disqus