Pago Pago - AMERIKA SAMOA
E tusa ma faamaumauga a le Ofisa a Leoleo, o le afiafi o le aso 13 o Fepuari, 2024 na vala’au ai se tamaitai talavou i le Ofisa a Leoleo i Tafuna, e lipotia lona tuagane o lo o faatupu misa i totonu o le latou aiga i Nu’uuli, ma i le fa’agasologa o le suesuega a leoleo, na fa’ailoa mai ai le fa’ao’olima o lenei tuagane, i sona tuafafine laititi.
O lea ua molia ai le alii 25 tausaga mai Samoa, e suafa ia Albert Fanene, i le Faatupu Vevesi i totonu o aiga ma le Fa’ao’olima i lona tulaga e tolu.
E faapea le faamatalaga o lenei faalavelave, ina ua taunu’u leoleo i le fale o lenei aiga i Nu’uuli, ua tu’ua e Fanene ia lo latou fale. Ae sa faatalanoaina e leoleo lona tuafafine lea sa ia fa’ao’olima iai. Ma na fa’amatala e le tuafafine e faapea, na amata mai le la tau’upuga ma lona tuagane, ina ua alu atu Fanene e asu sana mea’ai, ae faatonu o ia e lona tuafafine lea na a’afia, e alu e ta’ele ma tu’u le mea’ai mo le latou tina o lo o faigaluega.
Ae peitai, sa amata ona ‘e’e ma palauvale atu le ua molia, ia te ia (tuafafine, ma ia savali ese ai, ae foliga mai, na tago le alii ua molia, i se taga moa o lo o i totonu o le fa’atanoa vai ma togi ai lona tuafafine, ma tau i ona foliga, lea na ma’osia ai lona muaulu.
Ma sa ta’ua foi le mulimuli atu o Fanene i lona tuafafine, ma ia tu’iina le mata tauagavale ma le papatua o lona tuafafine.
Sa ta’ua e le tuafafine, e le o se taimi muamua lea ua tupu ai se faalavelave faapenei i lo latou aiga.
O lo o ta’ua foi i fa’amaumauga a leoleo, le fa’atalanoaina o le tamaitai na valaau i le ofisa a leoleo, ma sa ia faamatalaina lona lagonaina o le faatonuga a lona uso ia Fanene, e alu e ta’ele, ma le tamo’e atu o lona uso, a’o palauvale mai iai Fanene ma le fa’ao’olima o Fanene i lona uso. Ma o lea na ia vala’au ai loa i leoleo mo se fesoasoani.
Na taumafai leoleo e saili ia Fanene. Ae o le 9:03 i lea lava afiafi, na toe maua ai e le ofisa a leoleo i Tafuna se valaau mai i le tuafafine a Fanene, e fa’ailoa mai le toe fo’i atu o Fanene i le fale.
Na faapea loa ona aga’i atu leoleo ma lokaina mai o ia.
O moliaga o Fanene, e aofia ai le;
Faatupu Vevesi i totonu o aiga (DV) – o le vasega ‘C’ o solitulafono mama, lea e mafai ona nofosala ai se tasi i le falepuipui, i le o’o atu i aso e sefululima (15), po o se sala tupe e $300; po o fa’asalaga uma e lua.
Fa’ao’olima i lona tulaga e tolu (DV) – o le vasega ‘A’ o solitulafono mama, lea e mafai ona faafalepuipui ai se tasi i le o’o atu i le tausaga e tasi (1) po o se sala tupe, i le va o le $150 ma le $1,000; po o fa’asalaga uma e lua.
E $1,000 le tinoitupe faatulagaina e mafai ona tatalaina ai le ua molia, mai i le falepuipui, e faatali ai lona faamasinoga.
MALIEFUA LEAO
O le afiafi o le aso 13 o Fepuari, 2024, na maua ai e le Ofisa a Leoleo i Tafuna ia se valaau mai Ii se tuaoi o le susuga ia Maliefua Leao, ona o le pisapisa o o Leao i le latou vai’a’ai, e aofia ai le palauvale solo ma lu’iina so’o se tasi, e la te fufusu.
Ina ua taunu’u leoleo, sa faamatalaina e le tuaoi na valaau i leoleo, e faapea, sa nofonofo lava i fafo o le latou fale, ae ona fa’alogoina loa se tagata o palauvale solo ma valaau solo ‘sau ta fufusu’.
Sa faatalanoaina foi e leoleo ia le tuafafine faaletulafono (sister in law) a Leao, ma sa ia faamatalaina e faapea, sa na ia otegiaina Leao i le faatagiina o sana tama teine. Ae ina ua savali ese le tuafafine faaletulafono a Leao, sa palauvale atu iai Leao. Ae sau le to’alua a le tuafafine faaletulafono e tau fa’afilemu ia Leao, ae lu’i e Leao, e la te fufusu.
Sa aveina loa e leoleo ia Leao ma lokaina, ma ua molia nei o ia i le Faatupu Vevesi i totonu o aiga, o se vaega o le vasega ‘B’ o tulafono mama, lea e mafai ona nofosala ai se tasi i le falepuipui, e o’o atu i masina e ono (6), po o se sala tupe e $500; po o faasalaga uma e lua.
TIMA LOPA
Ona o le popole tele o se tina mai Vailoa ona o sona alo sa fa’asuaava ma faatupu vevesi i lo latou aiga, o lea na o la valaau ai i le Ofisa a Leoleo i Tafuna mo se fesoasoani.
Sa faamatalaina e matua o Tima Lopa i leoleo, i le aso 9 o Fepuari, 2024, na fo’i mai lona alo i le fale, ua ona, ma amata ona palauvale ma faatupu misa i totonu o le latou fale. Sa ta’ua e le ulugalii, na mafua ona ita lo la alo, ona ua leiloa lana telefoni. Ae na o la fiu e tau fa’afilemu o ia, ae peitai, sa na’o le faaumu ma faapisa solo.
E taunu’u atu leoleo, o lo’o taumafai le tua’a o Lopa e fa’afilemu o ia. Ma na lokaina mai loa Lopa e leoleo.
Ina o faatinoina tiute a leoleo ina ua taunu’u ma Lopa i le ofisa a leoleo, sa faamaonia ai o lenei alii, e na’o le 20 tausaga o lona soifua. O lona uiga, e i lalo ifo ona tausaga mai i tausaga fa’atulafonoina mo le tagofia o ‘ava malolosi, i totonu o le teritori.
Ua molia nei Lopa i moliaga e lua;
Faitauga 1: Faatupu Vevesi i totonu o aiga – o le vasega ‘C’ o solitulafono mama, lea e mafai ona faasala ai se tasi i le falepuipui, mo le sefululima (15) aso, po o se sala tupe e $300.
Faitauga 2: Tagofia o le ‘ava malosi i lalo tausaga faatulafonoina – o le vasega ‘C’ o solitulafono mama, lea e mafai ona loka ai se tasi, i le o’o atu i aso e sefululima (15), po o se sala tupe e $300.
E $300 le tinoitupe faatulagaina e mafai ona tatalaina ai le ua molia mai i le falepuipui, e faatali ai lona fa’amasinoga.
Comments
Sorted by BestComments are powered by Disqus. By commenting, you agree to their privacy policy.
Powered by Disqus