Skip to main content

Iloiloga a le Senate ma le Faatonusili o Faatoaga e faatatau i le pa povi 400 eka lea o lo o i Samoa

Pago Pago - AMERIKA SAMOA

Sa fa’aalia le le mautonu o afioga i Senatoa ia se fuafuaga a le malo, mo le lisiina o se fanua e 400 eka e fai ai se pa povi a le malo o Amerika Samoa, i totonu o Samoa Tuto’atasi, ae faatupeina i tupe a le malo feterale (federal grants).

O le aso Lua na se’i mavae atu nei, na feiloai ai le susuga ia Solia Mutini, le Faatonusili o le Ofisa o Faatoaga ma le Komiti o Fa’atoaga a le Maota o le Senate, aua le faamaninoina o lenei poloketi.  Ma na fa’aalia ai e Mutini, o le fanua 400 eka lea ua fa’amatu’u mai e Samoa mo Amerika Samoa, o se i’uga o se feutagaiga i le va o malo e lua, i le Atoa o Samoa lea sa faataunuuina i le tausaga ua mavae.   Ma o lo o iai se faamoemoe, o le a mafai ona sainia se maliliega aloaia, pe a toe tauaofia fonotaga a le Atoa o Samoa, i le masina o Me o le tausaga nei.

Sa faaleoina e Mutini i le aso Lua, o lo o latou galulue i le taimi nei, e tu’ufaatasia se maliliega ma ni aiaiga o le lisi, ona o le umi o le fuafuaga fa’ata’atia a le malo, mo lenei poloketi, ae e le i sainia e le kovana ma le Palemia o Samoa, ia Me.

Ma ae le’i fa’ao’oina atu ia lea maliliega i le Fono mo le latou iloiloga ma pasiaina, o le a muamua ona tu’uina atu i le ofisa a le Loia Sili e latou te faamautuina aiaiga o le lisi.

Ae peitai, sa fa’aalia le le mautonu o nisi o afioga Senatoa i le faatupeina e le malo feterale o lenei ituaiga poloketi, aemaise ai o lea e faia i atunu’u ese.

Ina ua tu’uina atu le avanoa i le afioga i le Senatoa ia Satele Aliitai Lili’o, sa ia mua’i tapaina se fuafuaga (proposal) e mafai ona tua iai le kovana ma le mamalu o le atunu’u pe a faatasia le Atoa o Samoa.  Ae peitai, na saunoa le Faatonusili o Faatoaga, o lo o iai, ae e le i o’omai ma ia ona e le’i faatonuina o ia, e malaga mai ma le ‘proposal’.

Sa fia malamalama foi Satele, po o ai o lo o fa’atupeina lenei poloketi.  Ina ua tali Mutini, o le Ofisa o Faatoaga a le Malo Tele, sa fesiligia e Satele, pe faapefea ona totogia Samoa i tupe feterale (federal grants) ae e le o iai Samoa i lalo o le va’ava’aiga a le Malo Tele, e le o se teritori po o se setete a le Iunaite Setete.

Sa faamanino mai e Mutini i afioga Senatoa, ua mae’a ona uia ala, ona o vaegatupe (grants) nei ua fa’amatu’u mai, e mo le lagolagoina o poloketi tau i ‘food security’, e taumafai ai lava le atunu’u e fa’ateleina pe lava tausami mo ona tagata.

Ae peitai, sa le’i faamalieina ai le finagalo o Satele i le saunoaga a le Faatonusili o Faatoaga.  Ma fesiligia ai e Satele ia Mutini pe ua o latou taulimaina se “NOA” (Notice of Award), e tusa ai ma lenei poloketi.  Sa le’i mautonu le alii Faatonusili po o le a tonu le NOA sa saunoa ai Satele.  O lea sa faamanino atu iai e Satele, o so’o se taimi lava e pasia ai e le Ofisa o Faato’aga a Amerika (USDA) ia le fa’aaogaina o se tupe mo so’o se poloketi, e muamua lava fa’ao’oina mai i matagaluega ma ofisa eseese, ia sa latou NOA.

Na fia manino foi Satele, po o iai se fesootaiga a le Ofisa o Faatoaga lotoifale ma le USDA ma po o le a se manatu fa’aalia ale USDA i le fuafuaga a Amerika Samoa, i le faia o se latou pa lafu manu i Samoa Tuto’atasi.

Sa fa’ailoa mai e Matini, o le masina o Aperila lea ua fuafua e taunuu mai ai sui o le USDA, e latou te iloiloina ma fa’amautuina ai loa le vaegatupe, mo lenei poloketi i Samoa.  Ma na fa’amaonia foi e Mutini, o le taimi nei, e 20 povi ua i totonu o le pa povi lea i Samoa.  O nei manu papalagi, sa maua mai i le fa’aoso a tatai o Amerika Samoa lea na auai atu i le fonotaga a le Atoa o Samoa, faatasi ai ma se meaalofa patino mai i le sui Palemia o Samoa.

Ae peitai, sa le’i faamalieina le finagalo o Satele i le lipoti mai i le Faatonusili o Faatoaga ma na ia saunoa ai e faapea, “Ou te fa’alogo atu lava, e tele le faaletonu o le mataupu lea.  I smell a rat!”

Sa faapea ona taumafai mai le susuga Mutini e faamanino atili le mataupu ma ia ta’ua ai se faamoemoega mo le faaopoopoina o ni povi e 500 i se taimi o i luma, ae peitai, sa fa’asalavei atu ia Satele ma faapea atu, “E faafefea na e talanoa mai I povi 500 e le i atoa mea e tapena muamua.  E leai foi se proposal o silasila ai le maota, ona iloa lea o mea na.  E sili pe a e le tali mai.”

Ina ua tu’uina le avanoa i le afioga i le Senatoa ia Tuiasina Salamo Laumoli mo ana fesili, sa ia pi’i ama atu i le le mautonu o Satele, e tusa ai ma lenei poloketi. 

Sa saunoa Tuiasina, na fa’ato’a ia nofo malamalama e tusa ai ma lenei mataupu i se fanua ma se pa povi, ina ua na faitau i le tala i totonu o le nusipepa.

“Fa’afefea na tupu lenei mea? O mea faavaomalo, o loo aafia ai fanua ma laueleele,” o le saunoaga ae o se fesili fia malamalama foi lea a Tuiasina.

Na toe faaopoopo atu Tuiasina e faapea, “Ou te le iloa iai i afioga Senatoa nei ma le maota.  Aisea ua le silafia ai e le fono ia mea?”

Sa fia malamalama foi Tuiasina, “O lea ua saunoa lau susuga:  Sau se taimi sainia se feagaiga.  O le fesili, o a mea ia e i totonu o le feagaiga?  O feagaiga a Amerika Samoa ma le malo a Samoa.  O ai o lo o tusia le feagaiga?”

Na faaleoina foi e Tuiasina sona atugaluga e tusa ai ma lenei maliliega, ma ia faaleoina e faapea, “Fa’afefea uma a’e e miliona le tupe, e afe ma afe o alu ai.  A’o a ni ‘obligations’ ma ‘liabilities’ a tatou i ia mea?”

Sa toe fesiligia foi e Tuiasina ia le Faatonusili o Faatoaga e tusa ai ma sana saunoaga i tupe feterale lea o le a fa’aaoga i lenei poloketi, sa fia malamalama le afioga i le Senatoa pe fia se tupe.  Ma pe fa’afia ona totogi e Amerika Samoa ia tupe.

Sa saunoa foi Tuiasina, e leai lava se vaega o le paketi a le Ofisa o Fa’ato’aga, lea na fa’ao’oina atu e pasia mai e le fono faitulafono, o aofia ai se poloketi mo se pa povi.

“E fai a e outou, faato’a iloa e le fono, pe aisea ua faapea ai ona fai a tatou mea.  E le se mea e fai fua, pe afai o le tele lea o le fanua ma le tele o manu.  E leai se mea e maua fua i mea faapenei.  Tele mea e le o faailoa mai ma manino.  Aisea?  Tele mea e tatau ona faailoa mai ae e le’I sainia le feagaiga.  E tatau ona silafia e le fono,” o le saunoaga lea a Tuiasina.

Ma sa faaiuina le saunoaga a Tuiasina i lona faaleoina o lona le mautonu, e pei ona sa saunoa iai Satele, i le le manino o lenei fuafuaga ma ia faapea atu ai foi, “I smell a rat!” O le upu mulimuli lea a Tuiasina.

Na faamanino atili e Mutini, ina ua fesiligia ai o ia e le afioga i le Senatoa ia Togiola T. A. Tulafono, e tusa ai ma le faatupeina o lenei poloketi, o le ‘grant’ e sau sa’o lava mai i le USDA, lea sa ia fa’atalosagaina a’o iai i se fonotaga i le laumua i Uasigitone, mo polokalama o ‘Food Security’.  

E $400 miliona ua fa’amatu’u mai e le USDA mo polokalama a Guam, Saipan ma Amerika Samoa.  Ma o lea tupe o le a vaevaeina, e tusa ai ma se iloiloga a le vaega a le USDA lea o lo’o fuafua e taunuu mai i le teritori i le vaiaso muamua o Aperila.  Ma o vaega o le a tagataga’i iai le aumalaga a le USDA< o poloketi a Amerika Samoa (Food Security) lea e aofia ai le pa povi i Samoa ma le tausiga o manu lea o lo o fuafua e faia i Manu’a.

Ae na fa’aalia e Mutini, o lea ua mae’a ona fa’amatu’u atu le tupe a Saipan latou ia, ae na te le o mautinoa po o le a le aofaiga o le tupe ua faamatu’u atu mo Saipan.  Ae na molimau le alii faatonusili, i sona talitonuga, o lo o tele se tupe o totoe mai i le $400 miliona mai i le USDA, e gafatia ai fuafuaga a Amerika Samoa.

Na fa’amaonia e Mutini le faamaninoga a le afioga Senatoa Togiola T. A. Tulafono o lenei ituaiga polokalama, lea e faapea, e mo le faamautuina o le lava o taumafa, aua aso leaga, e afaia ai le aumaia o meaai i totonu o le atunu’u, ma o polokalama ia e tua iai le atunu’u, mo lona lava faaolaina, i taumafa.

Ma na fa’aopoopo mai iai Mutini, e le gata i aso faigata, ae faapea foi aso uma, ina “ia ausia mea taumafa i totonu o le tatou atunuu i aso uma, ma aso e faaletonu ai”.

Sa ia fa’asoa mai le iai o lipoti i le vaiaso talu ai, i le avanoa o fata i faleoloa ona o tulaga faaletonu i faigamalaga mai o va’a la’u oloa.  “Aua nei o tatou tu’u atu i tua atu o tatou, e tau su’e ai taumafa mo le atunuu, o le agaga tonu lena o lenei polokalama.”

Sa fa’aalia foi e le alii faatonusili e faapea, o le 95% o taumafa a le atunu’u, e aumai mai atunu’u i fafo, ae 5% i le lotoifale.  Ma o lo o taumafai le latou matagaluega ina ia si’itia lea 5% i le 10%. 

Ae na fia malamalama le afioga Togiola, pe ua nofo malamalama le USDA, o se vaega o le latou polokalama (food security), o le a faataunuuina i le malo tuto’atasi o Samoa.

Na toe faama’oti mai e Mutini, ua mae’a ona faataunuu sana folasaga i luma o le USDA i le mafuaaga ua ave ai lenei poloketi i Samoa, “ona o le itiiti o laufanua a Amerika Samoa e fai ai atina’e tetele faapea.”

O le 400 eka lea o lo o ta’ua, o lo o i le afioaga o Togitogiga, i le itumalo o Falealili.  Ma sa fa’aalia foi e Mutini, o lo o loma nei sana faigamalaga mo Samoa, ina ia mataituina le faatuina o se pa fou e si’o ai le pa povi a le malo o Amerika Samoa.

Na toe faamanino mai foi e Mutini, e 11 manu papalagi o lo o iai nei i le pa povi lea, e ono manu papalagi, o le ‘faaoso’ mai i le Atoa o Samoa, ae lima na faameaalofa mai e le sui Palemia, faatasi ma mamoe.

Comments

Sorted by Best
Loading comments

Comments are powered by Disqus. By commenting, you agree to their privacy policy.

Powered by Disqus

More from Le Lali

View all