Pago Pago - AMERIKA SAMOA
Sa fa’aalia le le mautonu o afioga i Senatoa ia se fuafuaga a le malo, mo le lisiina o se fanua e 400 eka e fai ai se pa povi a le malo o Amerika Samoa, i totonu o Samoa Tuto’atasi, ae faatupeina i tupe a le malo feterale (federal grants).
O le aso Lua na se’i mavae atu nei, na feiloai ai le susuga ia Solia Mutini, le Faatonusili o le Ofisa o Faatoaga ma le Komiti o Fa’atoaga a le Maota o le Senate, aua le faamaninoina o lenei poloketi. Ma na fa’aalia ai e Mutini, o le fanua 400 eka lea ua fa’amatu’u mai e Samoa mo Amerika Samoa, o se i’uga o se feutagaiga i le va o malo e lua, i le Atoa o Samoa lea sa faataunuuina i le tausaga ua mavae. Ma o lo o iai se faamoemoe, o le a mafai ona sainia se maliliega aloaia, pe a toe tauaofia fonotaga a le Atoa o Samoa, i le masina o Me o le tausaga nei.
Sa faaleoina e Mutini i le aso Lua, o lo o latou galulue i le taimi nei, e tu’ufaatasia se maliliega ma ni aiaiga o le lisi, ona o le umi o le fuafuaga fa’ata’atia a le malo, mo lenei poloketi, ae e le i sainia e le kovana ma le Palemia o Samoa, ia Me.
Ma ae le’i fa’ao’oina atu ia lea maliliega i le Fono mo le latou iloiloga ma pasiaina, o le a muamua ona tu’uina atu i le ofisa a le Loia Sili e latou te faamautuina aiaiga o le lisi.
Ae peitai, sa fa’aalia le le mautonu o nisi o afioga Senatoa i le faatupeina e le malo feterale o lenei ituaiga poloketi, aemaise ai o lea e faia i atunu’u ese.
Ina ua tu’uina atu le avanoa i le afioga i le Senatoa ia Satele Aliitai Lili’o, sa ia mua’i tapaina se fuafuaga (proposal) e mafai ona tua iai le kovana ma le mamalu o le atunu’u pe a faatasia le Atoa o Samoa. Ae peitai, na saunoa le Faatonusili o Faatoaga, o lo o iai, ae e le i o’omai ma ia ona e le’i faatonuina o ia, e malaga mai ma le ‘proposal’.
Sa fia malamalama foi Satele, po o ai o lo o fa’atupeina lenei poloketi. Ina ua tali Mutini, o le Ofisa o Faatoaga a le Malo Tele, sa fesiligia e Satele, pe faapefea ona totogia Samoa i tupe feterale (federal grants) ae e le o iai Samoa i lalo o le va’ava’aiga a le Malo Tele, e le o se teritori po o se setete a le Iunaite Setete.
Sa faamanino mai e Mutini i afioga Senatoa, ua mae’a ona uia ala, ona o vaegatupe (grants) nei ua fa’amatu’u mai, e mo le lagolagoina o poloketi tau i ‘food security’, e taumafai ai lava le atunu’u e fa’ateleina pe lava tausami mo ona tagata.
Ae peitai, sa le’i faamalieina ai le finagalo o Satele i le saunoaga a le Faatonusili o Faatoaga. Ma fesiligia ai e Satele ia Mutini pe ua o latou taulimaina se “NOA” (Notice of Award), e tusa ai ma lenei poloketi. Sa le’i mautonu le alii Faatonusili po o le a tonu le NOA sa saunoa ai Satele. O lea sa faamanino atu iai e Satele, o so’o se taimi lava e pasia ai e le Ofisa o Faato’aga a Amerika (USDA) ia le fa’aaogaina o se tupe mo so’o se poloketi, e muamua lava fa’ao’oina mai i matagaluega ma ofisa eseese, ia sa latou NOA.
Na fia manino foi Satele, po o iai se fesootaiga a le Ofisa o Faatoaga lotoifale ma le USDA ma po o le a se manatu fa’aalia ale USDA i le fuafuaga a Amerika Samoa, i le faia o se latou pa lafu manu i Samoa Tuto’atasi.
Sa fa’ailoa mai e Matini, o le masina o Aperila lea ua fuafua e taunuu mai ai sui o le USDA, e latou te iloiloina ma fa’amautuina ai loa le vaegatupe, mo lenei poloketi i Samoa. Ma na fa’amaonia foi e Mutini, o le taimi nei, e 20 povi ua i totonu o le pa povi lea i Samoa. O nei manu papalagi, sa maua mai i le fa’aoso a tatai o Amerika Samoa lea na auai atu i le fonotaga a le Atoa o Samoa, faatasi ai ma se meaalofa patino mai i le sui Palemia o Samoa.
Ae peitai, sa le’i faamalieina le finagalo o Satele i le lipoti mai i le Faatonusili o Faatoaga ma na ia saunoa ai e faapea, “Ou te fa’alogo atu lava, e tele le faaletonu o le mataupu lea. I smell a rat!”
Sa faapea ona taumafai mai le susuga Mutini e faamanino atili le mataupu ma ia ta’ua ai se faamoemoega mo le faaopoopoina o ni povi e 500 i se taimi o i luma, ae peitai, sa fa’asalavei atu ia Satele ma faapea atu, “E faafefea na e talanoa mai I povi 500 e le i atoa mea e tapena muamua. E leai foi se proposal o silasila ai le maota, ona iloa lea o mea na. E sili pe a e le tali mai.”
Ina ua tu’uina le avanoa i le afioga i le Senatoa ia Tuiasina Salamo Laumoli mo ana fesili, sa ia pi’i ama atu i le le mautonu o Satele, e tusa ai ma lenei poloketi.
Sa saunoa Tuiasina, na fa’ato’a ia nofo malamalama e tusa ai ma lenei mataupu i se fanua ma se pa povi, ina ua na faitau i le tala i totonu o le nusipepa.
“Fa’afefea na tupu lenei mea? O mea faavaomalo, o loo aafia ai fanua ma laueleele,” o le saunoaga ae o se fesili fia malamalama foi lea a Tuiasina.
Na toe faaopoopo atu Tuiasina e faapea, “Ou te le iloa iai i afioga Senatoa nei ma le maota. Aisea ua le silafia ai e le fono ia mea?”
Sa fia malamalama foi Tuiasina, “O lea ua saunoa lau susuga: Sau se taimi sainia se feagaiga. O le fesili, o a mea ia e i totonu o le feagaiga? O feagaiga a Amerika Samoa ma le malo a Samoa. O ai o lo o tusia le feagaiga?”
Na faaleoina foi e Tuiasina sona atugaluga e tusa ai ma lenei maliliega, ma ia faaleoina e faapea, “Fa’afefea uma a’e e miliona le tupe, e afe ma afe o alu ai. A’o a ni ‘obligations’ ma ‘liabilities’ a tatou i ia mea?”
Sa toe fesiligia foi e Tuiasina ia le Faatonusili o Faatoaga e tusa ai ma sana saunoaga i tupe feterale lea o le a fa’aaoga i lenei poloketi, sa fia malamalama le afioga i le Senatoa pe fia se tupe. Ma pe fa’afia ona totogi e Amerika Samoa ia tupe.
Sa saunoa foi Tuiasina, e leai lava se vaega o le paketi a le Ofisa o Fa’ato’aga, lea na fa’ao’oina atu e pasia mai e le fono faitulafono, o aofia ai se poloketi mo se pa povi.
“E fai a e outou, faato’a iloa e le fono, pe aisea ua faapea ai ona fai a tatou mea. E le se mea e fai fua, pe afai o le tele lea o le fanua ma le tele o manu. E leai se mea e maua fua i mea faapenei. Tele mea e le o faailoa mai ma manino. Aisea? Tele mea e tatau ona faailoa mai ae e le’I sainia le feagaiga. E tatau ona silafia e le fono,” o le saunoaga lea a Tuiasina.
Ma sa faaiuina le saunoaga a Tuiasina i lona faaleoina o lona le mautonu, e pei ona sa saunoa iai Satele, i le le manino o lenei fuafuaga ma ia faapea atu ai foi, “I smell a rat!” O le upu mulimuli lea a Tuiasina.
Na faamanino atili e Mutini, ina ua fesiligia ai o ia e le afioga i le Senatoa ia Togiola T. A. Tulafono, e tusa ai ma le faatupeina o lenei poloketi, o le ‘grant’ e sau sa’o lava mai i le USDA, lea sa ia fa’atalosagaina a’o iai i se fonotaga i le laumua i Uasigitone, mo polokalama o ‘Food Security’.
E $400 miliona ua fa’amatu’u mai e le USDA mo polokalama a Guam, Saipan ma Amerika Samoa. Ma o lea tupe o le a vaevaeina, e tusa ai ma se iloiloga a le vaega a le USDA lea o lo’o fuafua e taunuu mai i le teritori i le vaiaso muamua o Aperila. Ma o vaega o le a tagataga’i iai le aumalaga a le USDA< o poloketi a Amerika Samoa (Food Security) lea e aofia ai le pa povi i Samoa ma le tausiga o manu lea o lo o fuafua e faia i Manu’a.
Ae na fa’aalia e Mutini, o lea ua mae’a ona fa’amatu’u atu le tupe a Saipan latou ia, ae na te le o mautinoa po o le a le aofaiga o le tupe ua faamatu’u atu mo Saipan. Ae na molimau le alii faatonusili, i sona talitonuga, o lo o tele se tupe o totoe mai i le $400 miliona mai i le USDA, e gafatia ai fuafuaga a Amerika Samoa.
Na fa’amaonia e Mutini le faamaninoga a le afioga Senatoa Togiola T. A. Tulafono o lenei ituaiga polokalama, lea e faapea, e mo le faamautuina o le lava o taumafa, aua aso leaga, e afaia ai le aumaia o meaai i totonu o le atunu’u, ma o polokalama ia e tua iai le atunu’u, mo lona lava faaolaina, i taumafa.
Ma na fa’aopoopo mai iai Mutini, e le gata i aso faigata, ae faapea foi aso uma, ina “ia ausia mea taumafa i totonu o le tatou atunuu i aso uma, ma aso e faaletonu ai”.
Sa ia fa’asoa mai le iai o lipoti i le vaiaso talu ai, i le avanoa o fata i faleoloa ona o tulaga faaletonu i faigamalaga mai o va’a la’u oloa. “Aua nei o tatou tu’u atu i tua atu o tatou, e tau su’e ai taumafa mo le atunuu, o le agaga tonu lena o lenei polokalama.”
Sa fa’aalia foi e le alii faatonusili e faapea, o le 95% o taumafa a le atunu’u, e aumai mai atunu’u i fafo, ae 5% i le lotoifale. Ma o lo o taumafai le latou matagaluega ina ia si’itia lea 5% i le 10%.
Ae na fia malamalama le afioga Togiola, pe ua nofo malamalama le USDA, o se vaega o le latou polokalama (food security), o le a faataunuuina i le malo tuto’atasi o Samoa.
Na toe faama’oti mai e Mutini, ua mae’a ona faataunuu sana folasaga i luma o le USDA i le mafuaaga ua ave ai lenei poloketi i Samoa, “ona o le itiiti o laufanua a Amerika Samoa e fai ai atina’e tetele faapea.”
O le 400 eka lea o lo o ta’ua, o lo o i le afioaga o Togitogiga, i le itumalo o Falealili. Ma sa fa’aalia foi e Mutini, o lo o loma nei sana faigamalaga mo Samoa, ina ia mataituina le faatuina o se pa fou e si’o ai le pa povi a le malo o Amerika Samoa.
Na toe faamanino mai foi e Mutini, e 11 manu papalagi o lo o iai nei i le pa povi lea, e ono manu papalagi, o le ‘faaoso’ mai i le Atoa o Samoa, ae lima na faameaalofa mai e le sui Palemia, faatasi ma mamoe.
Comments
Sorted by BestComments are powered by Disqus. By commenting, you agree to their privacy policy.
Powered by Disqus