Skip to main content

Le fiafia nisi o Senatoa i le tali a le Loia Sili i le I’ugafono mo se Loia Fa’apitoa

Pago Pago - AMERIKA SAMOA

Na fa’aalia le le fiafia o nisi o afioga i Senatoa, i le tali mai a le Loia Sili, le susuga ia Fainu’ulelei Alailima-Utu, e tusa ai ma se i’ugafono a le Senate lea na fa’ao’oina atu i lona ofisa i le masina ua tuanai, mo se talosaga e fa’ao’o atu i le Faamasino Sili, e filifilia ai se Loia Faapitoa, e na te suesueina le fa’aaoga le tatau o tupe maua e le i paketiina, mai i le tausaga faaletupe o le 2023.

I lana tusi i le sui Kovana, Laapui Talauega E.V. Ale, sa ta’ua ai e Fainu’ulelei le suafa o le Teutupe a le malo, le susuga ia Malemo Tausaga, lea o le a su’esu’eina e le Loia Faapitoa.

Sa ta’ua e Fainu’ulelei i lana tusi i le sui Kovana, le failaina aloaia e le ofisa a le Loia Sili, i le aso Faraile, Mati 1, 2024, se talosaga i le Faamasinoga Maualuga, mo le filifilia o se Loia Faapitoa, e tusa ai ma moliaga e faasaga i le Teutupe a le Malo, ia Malemo Tausaga, i lona solia o le tulafono (ASCA 10.0601).

Sa ta’ua foi e Fainu’ulelei lona agaga faafetai i le sui Kovana ma le afioga i le Kovana, i le faatagaina o lona ofisa, e faataunu’u o latou tiute, e aunoa ma se fa’alavelave po o faatisnoga le tatau.

I le saunoaga a le afioga i le Senatoa ia Malaepule e tusa ai ma le tusi a le Loia Sili, na ia saunoa ai e faapea,  o le “mea sili ona taua o lea ua maua le tali o le finagalo a le maota, e ala i le iugafono”.

Ae peitai, sa faaleoina e Malaepule e faapea, “ E le iloa pe talafeagai ma tulaga o le tulafono, le ta’ua e le Loia Sili o le suafa o seisi e aunoa ma se suesuega.  Talitonu ua lava le malosi o masalosaloga ua soli le tulafono, e mafai ai e le loia sili ona faatalosaga le mea o finagalo ai le maota.  Ae o le ta’ua o se suafa e aunoa ma se su’esuega, e faanoanoa ai.  Ae oute iloa i tulaga o le tulafono, e le talafeagai le ta’ua o le suafa o le afioga i le Teutupe ma le tulaga ua fai e le loia sili”.

Sa fa’aluaina e le afioga i le Senatoa ia Togiola T. A. Tulafono, ia le saunoaga a Malaepule.

Ma sa ia ta’ua foi e faapea, i le faitauga i le Maga 4.08.02 o le tulafono i lona soamaga E, o lo o faapupula mai taualumaga o le talosaga e tatau ona avatu i le loia sili i le faamasinoga.

Sa saunoa Togiola, “O le tusi lea na maua, e le usitaia le tulafono, e le o mulimuli foi i taiala o le tulafono.  E le i faia foi galuega a le loia sili e ao ona uluai fai, ae e le’i avatua le talosaga lea i le ofisa o faamasinoga.  Ua atagia mai ai i lo’u mafaufauga toatasi, o le mea faapaita’u, e le o se mea fai faamaoni”.  

“E na ona fai ma le iloa, e iai lou masalosaloga, e i’u ina teena mai e le faamasinoga le talosaga lea. Ona e le o atoatoa, e avatu na’o le tusi, ta’u atu ai ma le igoa o le tagata, sa le tatau ona ta’ua, ae sa tatau ona iai ma se lipoti a le loia sili, e faapea atu ai, ‘ua mae’a la’u uluai suesuega, ua ou maua ai, e iai le mafuaaga e tatau ai ona tofia se Loia Faapitoa, e nate fa’aauauina le suesuega lea’.  

“E na o le pau lena o le mea e tatau ona lipotia e le loia sili i lana talosaga, e nate le avatua ni igoa o ni tagata e ave e suesue.  O mea na afai e ui atu ai, ona alu lea o le Loia Faapitoa e suesue po o ai e solitulafono, ona fai mai lea o le lipoti i le mea e fai.”

Ma na toe fa’aleoina e Togiola lona fa’anoanoa tele i le tulaga ua faia e le ofisa a le Loia Sili, lea sa ia ta’ua, ‘e le o fai faamaoni galuega a le Loia Sili.  E le o faamaoni lona tali mai i atugaluga a le maota ma mea ia e mamafa i o tatou mafaufau.”

Sa fesili foi Togiola pe aisea na talanoa ai foi le Loia Sili i le Kovana.  “O le a le mea ua talanoa fua ai i le Kovana pe malilie e fai ana galuega pe leai, Aisea?”

Na saunoa Togiola, “O le paoa lea e i lalo o le tulafono lea, e na o le loia sili lava, e leai seisi, e iai sana pule i tua atu.  A fai foi le faaiuga a le loia sili ma tu’u atu e faapea, o le faaiuga o lau uluai suesuega e leai se mafuaaga e fa’aauau ai le mataupu, ona faamuta.  O le malosi tumau lena a le loia sili i lalo o le tulafono lea.”

Na ta’ua e le afioga i le Senatoa mai i le Vaifanua, o se tasi foi sa tu i le foe fa’akovana, ma o lo o galue o se loia, afai e le faia tiute a le Loia Sili, o lona uiga ua le aoga le tulafono, le aoga ma le i’ugafono.

Ma ia fa’atalosagaina ai le Peresetene o le Senate, ina ia ave atu se tusitusiga e fa’ailoa atu ai le agaga le fiafia o le Maota, i le tulaga lea ua aumai ai le agaga o le mataupu lea.  “Ona ne’i te’i foi avatu i le ofisa o faamasinoga, ae faapea mai le faamasino, e le o mulimuli outou i le mea lea, lona uiga e le tofia seisi.  Ona a lea?  Ona gata ai lea…fa’ai’u puta le tatou galuega.”

Ae sa fesiligia e le afioga Tuaolo Manaia Fruean, le Peresetene o le Senate, pe aisea “e le aumaia ai le Loia Sili e fesili iai le Maota?”

Sa saunoa Tuaolo, o lea o lo o faia le galuega a le Fono Faitulafono, o le fauina o le tulafono, ae pe o le a faatonu atu foi la e le Fono ia le faatinoga o le tiute a le ofisa a le Loia Sili.

“O lo o atagia atu i’i, o lo o fai lava sina ‘ahead’ o loia a tatou i mataupu nei,” o le saunoaga lea a Tuaolo. 

I le tali a Tuaolo e tusa ai ma le talosaga a Togiola, mo se tusitusiga e faao’o atu i le Loia Sili, sa saunoa Tuaolo, ua lelava tusi i le Loia Sili, ae sili ona toso atu, ma tu’u sa’o iai fesili po o le a le uiga o nei mea ua fai.

Sa faapea foi ona lagolagoina e le afioga i le Senatoa ia Muagututi’a le manatu fa’aalia a le Peresetene o le Senate, e ala i le ave atu o le Loia Sili i luma o le Senate

Ma na saunoa Muagututi’a, o le a avea lea ma tulaga o le a manino ai le maota ma le fa’afofoga’aga a le atunu’u.  Saunoa foi Muagututi’a, “Aua ne’i o tatou tanutanua mea faapenei.”

O le aso a taeao lea ua faamoemoe, e malaga atu ai le Loia Sili e fesaga’i ma tama o le atunu’u, ae e le’i faia le malologa a le Fono i le aso Faraile.

Comments

Sorted by Best
Loading comments

Comments are powered by Disqus. By commenting, you agree to their privacy policy.

Powered by Disqus

More from Le Lali

View all