Pago Pago - AMERIKA SAMOA
O le taeao o le Aso Lulu na sei mavae atu nei, na faatalia ai e afioga Senatoa o lo o aofia i le Komiti o Tupe Faasoasoa a le malo, ia le auai atu o le Tausitupe faapea le Faatonusili o le Ofisa o Tupe a le malo, aua se faamaninoga o galuega sa fa’aalu ai le silia ma le $15 miliona lea na fa’aagaga mo le Ofisa o le Kovana, mai i le $22 miliona lea sa toe talosagaina i se pili mo tupe fa’aopoopo.
Sa iai se manatu maualuga i afioga i Senatoa o le a mafai e le susuga Malemo Tausaga, le Tausitupe a le malo faapea ma le Faatonusili ole Ofisa o Tupe, le faletua ia Catherine Saelua, ona faasulusuluina se malamalama i le $15,953,000 lea na fa’aagaga mo le Ofisa o le Kovana.
Ae peitai, na matuai fa’aalia le le fiafia o afioga Senatoa, ina ua taua’ao atu e Malemo ma Saelua ia se fasi pepa, o lo o lisi uma ai galuega e 18 ma le aofaiga o tupe na fa’aalu ai:
Foa’i mo tagata na a’afia i le mu i Maui $200,000.00
Moso’oi Festival $50,000.00
Samoa Bowl $200,000.00
Tupe fa’aagaga mo Ovataimi $500,000.00
Uafu i Ofu $150,000.00
Uafu i Faleasao $150,000.00
Malae Vaalele i Fitiuta $250,000.00
Femagalaiga – Vaalele i Manu’a $200,000.00
Femalagaiga – Va’a lalo i Manu’a $200,000.00
Faufautua i Uasinitone $253,000.00
Manu’a Community Center $300,000.00
Malae vaalele ma auala i Swains $5,000,000.00
PIF (SPC) $150,000.00
Fale ma meafale ANZ $2,000,000.00
Dementia Awareness and Support $2,000,000.00
Paka FAA $2,000,000.00
Ofisa DMWR $850,000.00
Faaleleiga o matafaga/gataifale $1,000,000.00
AOFAIGA $15,953,000.00
Sa fa’aleoina e le Peresetene o le Senate, le afioga Tuaoloa Manaia Fruean, lona maofa tele i le faamatalaga mai i le ofisa o le Kovana i le fa’aaogaina o nei tupe tetele a le malo.
Na fesiligia e Tuaolo ia Malemo pe na faapefea ona maua le aofaiga o le tupe lea sa faaaoga e fau ai le malaevaalele i Swains. Na saunoa Tuaolo, o se galuega tele lea galuega. E muamua ona faia suesuega, ma faamautu le saogalemu o le malae vaalele mo tagata lautele.
Na fia malamalama Tuaolo po o ai sa tu’ufaatasia le lisi lea na tauaao atu e Malemo ma Saelua ma pe na faapefea ona maua aofaiga o galuega taitasi, e pei ona ta’ua i le lisi i luga. Na tapa le Peresetene o le Senate i faamaumauga o lo o auiliili ai suesuega mo galuega taitasi.
Ae na faatoese Malemo, e le o malamalama lelei i auiliiliga o nei galuega. Na saunoa Malemo, na ma’oti lana fautuaga i le ofisa a le Kovana, o lo o finagalo sui faitulafono ina ia faaooina atu ripoti e auiliili ai le fa’aaogaina o tupe. Ae peitai, na o le pau lea o le mea sa tu’uina atu ia la’ua, o le fasi pepa lea o lo o tusia ai galuega eseese ma tupe sa fa’aaogaina ai.
Ina ua fesiligia le faletua ia Saelua i sona malamalama’aga i le lisi o galuega ma aofaiga o tupe fa’aaluina, ae na tali le Faatonusili, e leai sona malamalama i lea lisi, ma po o ai na tu’ufa’atasia le lisi.
Na fa’aalia le to’atama’i a le alii Peresetene ma ia fesiligia po o ai na faia lea lisi. Na saunoa Tuaolo, i sona talitonuga, e auai i la’ua i talanoaga ma le kovana e uiga i nei tupe a le malo aua o la galuega ia, ma o le faletua ia Saelua lea e gafa ma le fa’asoasoaina o tupe a le malo.
Na saunoa Tuaolo, e le faapea o lo o latou tete’e i galuega e faaleleia ai le malo, aemaise soifuaga o tagata o le atunu’u. Ae o lo o iai nisi galuega e tatau ona ave iai le faamuamua, e pei o se ofisa fou mo leoleo i Tafuna.
Na ta’ua e Tuaolo, e na te le tu’uaia ia Malemo ma Saelua ona e foliga mai o lo o tulaga faaletonu fesootaiga i le va o le kovana ma sui o lana kapeneta.
Na fa’aalia le agaga faanoanoa o le Peresetene o le Senate ma sa ia fautuaina le taitaifono o le Komiti a le Senate, ina ia toe faatulagaina seisi iloiloga ma a’ami mai ai le tagata po o tagata, ia na sauniaina le lisi lea ua taulimaina nei e le Senate.
Na faaleoina e le afioga Senatoa Soliai Tuipine Fuimaono lona lagolagoina o lea manatu.
Ma sa fautuaina e Tuaolo ia Malemo ina ia ta’u mai i le Senate po o ai e tatau ona a’ami e faamanino le auiliiliga o le tala o le tupe ua faaaogaina, ae na tali Malemo e na o le tasi lava le tagata e malamalama i nei mea uma, o le afioga i le Kovana.
Na fesili Tuaolo pe o le Kovana e tatau ona o latou a’ami, na tali Malemo, ioe.
Na fa’aalia e le afioga Senatoa Togiola T. A. Tulafono lona faanoanoa tele i lenei mea ua tulai mai ma e le i tupu lava se tulaga faapea i tala faasolopito o le malo, o le ‘subpoena’ mai o se kovana i luma o le Fono. Sa saunoa Togiola, i taimi ua tuanai, o so’o se taimi lava e finagalo ai se kovana e faataunu’u se galuega, e na te fa’aalia lona finagalo i lana kapeneta, ona o latou galulue faatasi lea ina ia faatinoina le manaoga a le kovana.
“Ae o lea ua ta’u mai i le Peresetene o le Senate e ‘subpoena’ le kovana ina ia faamanino mai lenei mataupu. O le mea tonu lea o lo o e finagalo ai?” o a Togiola lea.
Sa fa’ato’ese Malemo ma ia faapea, e le o le mea lea o lo o mana’o ai. Ae sa ia toe ta’ua e faapea, e le i fa’ailoaina atu ia i la’ua nisi o galuega o lo o i luga o le lisi lea ua taulimaina e le Senate. Ae na ioe Malemo, e fa’ailoa atu lava e le kovana ia i latou (le kapeneta) ona manaoga, ona galulue lea o le kapeneta ina ia mafai ona faatinoina le finagalo o le kovana.
Ae peitai, sa saunoa Malemo, e le mafai ona ia tali mai e tusa ai ma mea e na te le o malamalama ai, pei o le ripoti i le tupe na fa’aaluina i le malae vaalele a Swains.
Sa ta’ua e Togiola le taua tele o lenei mataupu ma le faafitauli ua tulai mai ona o tulaga faaletonu po o le leai foi o se fesootaiga i le va o le kovana ma lana kapeneta.
Sa ia fautuaina ia Malemo ma Saelua ina ia toe fo’i e fono ma le kovana ma soalaupuleina lenei mataupu ma talosagaina faamaumauga ma ripoti e pei ona finagalo iai le Fono, ona toe fo’i mai lea ma mea uma nei.
I le faaiuga o le iloiloga, sa faapea ona pasia e le Senate ia paketi faaulu e valu, ma ua toe nei o isi galuega e 9, lea e fa’aalu ai le $15,953,000, ua ta’atia e toe iloiloina i seisi taimi o i luma.
Comments
Sorted by BestComments are powered by Disqus. By commenting, you agree to their privacy policy.
Powered by Disqus