Pago Pago - AMERIKA SAMOA
Ua iai nei i a’ao a leoleo ia se alii ua masalomia i le maliu o se tamaloa, lea na maua lona tino maliu i le vaitafe i tafatafa o le maketi i Fagatogo i le Aso Toonai, Aukuso 12, 2023.
E tusa ai ma faamaumauga a le faamasinoga, o lo o ta’ua ai e faapea, ina ua taunuu leoleo i le mea sa maua ai le tino maliu o Kereta Vaili, sa faamatalaina e le toatele o tagata sa iai, lo latou molimauina le faaoolima o Roy Pitolau ia Vaili, ma pa’u atu ai Vaili i totonu o le vaitafe.
Sa faamatala e se tasi o molimau e faapea, sap aka lana taavale i le pakaga pito i tua o le maketi i le 3:30 i le vaveao o le Aso Toonai ma ia vaaia ai se tagata, e foliga mai o Pitolau, o lafi i le tulimau o le maketi. Ma sa vaaia foi e lea lava molimau e tasi ia Vaili o savali mai le maketi agai i le pulu ma tu ai e faasaga agai i le vaitafe.
Na fa’aauau le faamatalaga a le molimau e faapea, na ia vaaia Pitolau, lea sa lafi mai i leisi itu o le maketi, ua ave’ese lona mitiafu ma sai ai ona foliga, ae savali agai i le pulu ma tuu se ato i tafatafa o le fale sima lea e i tafatafa o le pulu, ona savali atu lea tu i tua o Vaili, e foliga mai o lo o ia opoina mai Vaili.
Sa ta’ua e le molimau lava lea e tasi e faapea, na ia lagona le leo tele o se tasi o le au to’alua lea, o faapea mai, “alu ese”, ae na ia vaaia le tu’iina e Pitolau o Vaili. Ma o le tu’i lona lua, na pa’u atu ai loa Vaili i totonu o le vaitafae, ae ua toe savali Pitolau agai i le tulimanu o le maketi lea sa tu tu muamua ai.
Sa ta’ua e le molimau lona savali agai i le maketi ma ia vaaia ai Pitolau, ua toe laei lona ofu lea sa fusi ai ona foliga, ae ua kava ona foliga i se ufi mata. Sa faamaonia e le molimau, o Pitolau lea sa ia vaai muamua iai, o fa’aaoga lona ofu e kava ai ona foliga ma ia faaoolima ia Vaili a’o tu i lalo o le pulu.
Ina ua faatalanoaina e leoleo ia le toalua a Pitolau, sa ia faamatalaina e faapea, sa moe o ia i le itu I sisifo o le maketi e faatalitali ai le taimi e tatala ai le maketi, ae na fafagu o ia e lona toalua ma manao la te o e talanoa, ae peitai, sa musu o ia. Sa ta’ua e le toalua a Pitolau lona lagonaina o le manogi pia i lona toalua.
Sa faamatala e lenei tina e faapea, na fesili atu lona toalua pe o la faatau mea mata ma Vaili, sa tali le tina ‘ioe’, ae ina ua toe agai atu Pitolau ma toe fesiligia o ia i le fesili lava lea e tasi, sa ia le toe tali mai loa iai, ae ua ia savali agai i luma o le maketi. Ma a’o savali atu o ia agai i luma o le maketi, na fesiligia o ia e seisi po o le a le lanu o seevae a Vaili, sa ia tali e lanu moana, sa faailoa atu loa e lea tagata ia te ia, e pei uma lava o Vaili la e i le vaitafe. Ma o lea na ia savali ai loa agai i le vaitafe ma ia vaaia ai Vaili o lo o taatia i totonu o le vaitafe.
I le maea o suesuega a leoleo, na o latou lokaina loa Pitolau ma aveina atu I le ofisa a leoleo i Fagaitua, mo le faatalanoaina.
I le faamatalaga a Pitolau sa ia ta’ua ai e faapea, ua 8 tausaga o mafatia i manatu e faapea o lo o faia se faigauo a lona toalua ma Vaili. E le gata i lea, sa tiga o ia ona o lo o nofo i luga o se vaa fagota, ae o lo o nonofo lona toalua ma Vaili i lona fale i Malaeloa, ae faasasa e Vaili ona alu atu Pitolau i lona fale.
Sa fesiligia e leoleo ia Pitolau e tusa ai ma le faalavelave na tupu, ae na pau le tali a Pitolau, “o le mea na tupu, ua tupu.” O lo o ta’ua foi i totonu o faamaumauga a le faamasinoga le manogi faasuaava o Pitolau i le taimi sa faatalanoaina ai o ia e leoleo.
Ina ua faamaonia le maliu o Vili i le 6:40 o le taeao o le aso toonai, sa faapea loa ona aveina atu Pitolau i le toese i Tafuna.
O lo o ua molia Pitolau i faitauga e tolu e aofia ai le fasioti tagata le fuafuaina ma le faaoolima i lona tikeri e tolu, ma e leai se tupe ua faatulagaina e tatalaina ai o ia I tua.
Comments
Sorted by BestComments are powered by Disqus. By commenting, you agree to their privacy policy.
Powered by Disqus