Skip to main content

$2.9 miliona le polokalame lona 2 mo le Aufai Faiva a le atunuu

Pago Pago - AMERIKA SAMOA

A o faatalitali ai le mamalu o le aufai faiva a le atunu’u mo le taunuu mai i le faaiuga o le masina lenei o siaki o faamanuiaga tau tupe mai le malo feterale, mo le mamalu o le aufai faiva na aafia lo latou tamaoaiga ina ua manu a’e le faama’i o le KOVITI-19, o lea ua faalauiloa mai le polokalame lona 2 ua faamanuiaina ai fo’i Amerika Samoa i le aofa’i e $2.9 miliona.

O le iloiloga a le Komiti o Faatoaga a le Maota o Sui lea na faataunuuina i le vaiaso na te’a nei, na faamaonia ai e le Faatonusili o le Matagaluega o Faiga Faiva ma Alamanuia o le Sami, le Tofa a Taotasi Archie Soliai le tulaga ua i ai le polokalame ma siaki o lo o faatalitali ai le toatele o le atunuu sa tusi talosaga, atoa ai ma le polokalame lona 2 lea fo’i ua faamanuiaina ai Amerika Samoa.

O le iloiloga na taitaia e le afioga i le Taitai Komiti ia Mike Asifoa, e fesiligia ai le mataupu e faatatau i le polokalame sa tusi talosaga ai le to’atele o le aufai faiva i le 2020, atoa ai ma le mataupu i ogasami e faataga ona fagota ai le aufai faiva a le atunu’u, e ese mai i ogasami ua i lalo o le puipuiga a le vaega o faiga faiva a le malo feterale.

I le silia ai ma le tausaga o faatalitali pea le mamalu o le aufai faiva i faamanuiaga tau tupe na mafua ai ona latou tusi talosaga, o le vaiaso na te’a nei na faamaonia ai e Taotasi i luma o le Komiti a le Maota o Sui, ua talia aloaia e le Vaega a le Feterale o loo faatupeina le polokalame (NOAA) tusi talosaga a le aufai faiva a Amerika Samoa i le masina na te’a nei.

Na te le i faailoaina mai le mafua’aga ua umi ai ona faatali le taimi e talia ai talosaga. Pau lana saunoaga, e tele isi vaega sa faasolosolo mai ai galuega a le NOAA, ae o le masina na te’a nei na fesootai mai ai le NOAA i lona Ofisa, ua talia aloaia tusi talosaga a le aufai faiva a Amerika Samoa, ma ua faamoemoe e tatau ona maua siaki i totonu o pusa meli i se taimi o le faaiuga o lenei masina.

“A e o se tala fiafia mo le aufai faiva a le atunuu’, o lea ua lafo mai siaki a tagata i pusa meli, ma atonu o se taimi o lenei masina e maua ai siaki uma nei,” o le saunoaga lea a Taotasi.

Sa ia taua fo’i, “E toatele sa talosaga ae to’atele fo’i e le talia talosaga ona e le i ausia mea sa manaomia ona tuuina atu.”

O nisi o faamaumauga na manaomia e le i mafai ona tuuina atu e nisi o le aufai faiva sa talosaga, o se faamatalaga ta’utino (affidavit) e faamaonia ai aafiaga ua i ai lona aiga talu ona leai ni fagotaga ina ua tapunia galuega ma aafia le soifuaga ona o le faama’i o le KOVITI.

E le gata i tagata fai faiva ta’ito’atasi na teena talosaga, ae oo lava fo’i i le aufai pisinisi faifaiva e toatele foi i latou na teena tusi talosaga, ina ua le mafai ona latou tuuina atu faamaumauga e faamaonia ai le pau ma le aafia o le latou tupe maua ina ua alia’e mai le KOVITI.

Mo se faataitaiga e pei ona faamanino e le Faatonusili, e i ai le vaega o le polokalame e tuu atu ai e le Faipisinisi i tulaga o Faiga Faiva le ripoti e faailoa atu ai le pau o le tamaoaiga ma le tupe maua a le pisinisi i tulaga tau faiga faiva i le 35% mai le 5 tausaga ua tuana’i (2015-2019).

Na oo lava i le kamupani i’a na teena foi le latou talosaga mo se faamanuiaga tau tupe e pei ona saunoa le alii Faatonu. 

POLOKALAME LONA 2

E $2.9 miliona lea ua faamanuiaina ai Amerika Samoa i le polokalame lona 2 e pei ona faamaonia e Taotasi.

O lea vaega tupe na faamatuu mai e le NOAA e fesoasoani ai i le aufai faiva a le atunuu na aafia le tamaoaiga ona o le KOVITI. 

E le gata i le aufai pisinisi va’a fagota ae faapea ai i le atunu’u e fagogota lava i latou mo le tausiga o latou aiga, ae le fagota ma le faamoemoe e faatau atu e maua ai tupe.

E le mafai ona faatino ma tatala atu i tua tusi talosaga mo le atunuu ma le aufai pisinisi vaa fagota e talosaga mai, sei vagana ua talia e le NOAA le polokalame faataoto a le DMWR i le auala e faasoa ai le tupe.

Saunoa Taotasi, a mae’a ona tuuina atu la latou ta’iala ma talia mai e le NOAA, ona amata loa lea ona tatala atu le polokalame ma tusi talosaga i tua i le atunuu.

Sa ia taua lona talitonuga o lo o i ai, i le i ai lea o ni faaletonu i le faalauiloaina o le polokalame muamua. O le polokalame lea na faia ao le’i tofia o ia e avea ma Faatonusili o le Matagaluega.

Sa ia folafola i le Komiti, e le toe tula’i mai se faaletonu faapea, ae o le a faia aoaoga ma faalauiloa uma i le atunuu tulaga uma e manaomia i le polokalame, ina ia agavaa tagata uma ma faamanuiaina tagata uma i vaega tupe mai le malo feterale.

O le masina o Novema o le tausaga e 2020 na faalauiloa ai e le DMWR le faamanuiaina o Amerika Samoa i se vaega tupe e tusa ma le $2.5 miliona mai le Ofisa o Faiga Faiva a le malo tele (NOAA), e fesoasoani ai i le aufai faiva a le atunuu ua aafia lo latou tamaoaiga ona o le KOVITI.

O le masina na sosoo ai o Tesema na amata ai loa ona tufa i tua i le atunuu tusi talosaga ma amata ai loa ona talosaga le atunuu.

Mai le tupe atoa o le polokalame e $2.5 miliona na faamanuiaina ai Amerika Samoa, e $1.3 miliona na alu i le vaega muamua e aofia ai isi pisinisi tetele, ma totoe ai loa le $1.2 miliona mo le faatupeina o le isi laasaga o le polokalame.

Ina ua mae’a isi sitepu o le polokalame, na totoe mai ai loa le $397,000 mai le polokalame, o le tupe la lea na totoe mai i le faagasologa o le polokalame, ma manatu ai loa e toe faafo’i i le NOAA.

Peita’i, o le agaga atoa o le polokalame e pei ona saunoa Taotasi, ia aua nei toe faafoia se seleni i le feterale, a ia faaaoga uma lenei tupe mo tagata o le atunuu, e ala i lo latou ausia o tulaga uma o lo o taua i tusi talosaga.

“O le agaga atoa lena o a’u nei ma le Ofisa, e le tatau lava ona toe faafoia se tupe i le malo tele, a ia saili lava auala e faasoa ma faaaoga tatau ai vaega tupe nei mo nai o tatou tagata, aemaise lava i le mamalu o le aufai faiva na aafia i le KOVITI,” o le saunoaga lea a Taotasi.

Faafetaia e le Komiti le galuega a le Tofa a Taotasi ma lona Ofisa, peita’i mo le faipule mai le Itumalo o Manu’a #2, afioga Tiaoalii Fau Sai, e le gata sa ia faafetaia le tautua a le Ofisa, ae sa ia faaleoina ai lagona faanoanoa o lona Itumalo, ona o le faatamala o le DMWR ma le le oo atu o le aufaigaluega e lesitala aiga faifaiva i Ofu ma Olosega. 

O le tala na maua e pei ona saunoa Tiaoalii, na malaga atu le Ofisa ae na gata i Ta’u. 

Na faamalulu Taotasi i le Falelua ia Ofu ma Olosega ona o le faaletonu e pei ona maitauina, atoa ai ma lana ta’utinoa, “E le toe alia’e mai lenei faaletonu i le polokalame lona 2 lea ua galulue atu i ai le ofisa.”

E ese mai i faamanuiaga tau tupe, na talosaga le Faipule mai le Itumalo o Manu’a #1, afioga Alumamalu Filoialii Ale mo ni trailor e faaaoga e le aufai faiva a le itumalo o Manu’a, e toso ai a latou va’a aga’i i le sami, ma taofia ai le faaaoga o pa’u ma isi auala e toso ai va’a fagota a aiga.

Saunoa Alumamalu e faapea, o le toatele o aiga o Manu’a, o le sami lea o lo o tua i ai le tausiga o le aiga i aso uma. A lelei ni trailor e fesoaosani atu ai le Matagaluega, o le a sefe foi va’a alia a aiga ma umi pea ona fa’aaoga.

Na faaiu le iloiloiga i se maliliega a le Komiti ma le alii Faatonu, soo se mataupu e moomia ai le tautua a le Ofisa, e maua le avanoa latou te fefaasoaa’i ai. Sa ia tuuina atu fo’i lana telefoni mo soo se Faipule e manaomia le tautua a lona Ofisa e fesootai atu ai.

Comments

Sorted by Best
Loading comments

Comments are powered by Disqus. By commenting, you agree to their privacy policy.

Powered by Disqus

More from Le Lali

View all