Skip to main content

TALA I VAIFANUA

Pago Pago, AMERIKA SAMOA

TULAGA O LE SOLO TETE’E A FAIA’OGA O LE SOUTH PACIFIC ACADEMY

Sa le’I taunu’u le fonotaga na fuafua e faia i le afiafi o le aso Tofi, a le Faalapotopotoga a Matua ma Faiaoga (PTO) a le aoga a le South Pacific Academy (SPA) peita’i na fa’aalia e nisi o matua ma faia’oga o lo’o tete’e, sa latou matua mana’omia ona faia lea fonotaga, se’ia soalaupule ai o latou mana’oga pe ua talia e le komiti Fa’afoe pe leai.

Ua fa’alauiloa mai le tula’I ese o Salamasina Satele mai le tofiga Taitaifono o le Komiti Fa’afoe, ua talia ma faia la se tasi o fanoga sa manana’o i ai faia’oga o lo’o tete’e.

I le solo tete’e I le taeao o le aso Faraile sa fa’atasi ane i ai nisi o matua ma nisi sa a’o’oga i le SPA, ma ua latou manatu, “Ua tatau ona toe fo’i le vasega o faia’oga nei e to’a 14 o tete’e, e fa’atino tiute i potu a’oga o le fanau.”

Ona ua le taunuu le fonotaga ma le Komiti Fa’afoe lea sa tuu e faia i le afiafi o le aso Tofi ua te’a, o lea ua toe fa’atulaga ai le fonotaga a le PTO e faia i le afiafi o le aso Faraile, tusa lava pe le pa’au atu ai le Komiti Fa’afoe o le SPA.

I le talanoa atu i Matua ma Faiaoga o lo’o tete’e, i le taeao o le aso Faraile, sa iloga ai, o lo’o fete’ena’i lagona o nei faia’oga ma tulaga o le sofa’i e sui o le Komiti Fa’afoe o le laina o feso’ota’iga a faia’oga ma lo latou tiute o le fa’atulaga o togi o le fanau a’oga e tusa ma latou galuega fa’atino i potu a’oga. O le uepesite lea e fa’aigoaina o le PowerSchool. Ona ua oo sui o le Komiti Fa’foe i lea sootaga, ua mafai ona latou va’aia togi ua ausia e fanau a’oga, ma latou fesiligia ai. O se tasi lea o mataupu ua fa’ailoa mai e Faiaoga, ua le saogalemu a latou fa’aiuga fa’afaiaoga i togi o le fanau.

Ona o lo ua to’a 14 faiaoga o solo tete’e, ua fesiligia ai i latou na, pe ua le fia faia latou tiute o le aoao o le fanau a’oga? O le tali e fia faia, ae manatu ina ia fa’asa’o le mea ua oo i ai le aoga, ua fesiligia togi ua ausia e le fanau a’oga ma le agava’a o le faia’oga e faia ai lea togi. O mea ia sa manatu ai o le fonotaga ua toe soloia mai e le peresetene o le PTO, lea e avea ma sui o matua i le Komiti Fa’afoe, Ben Sauvao.

Mai Matua sa aofia i le solo tete’e, sa latou fa’ailoa ai, “Ua tatau ona toe fo’I faia’oga i le potu a’oga. Ua totogia e i matou pili e a’o’oga ai fanau, ae o lea e to’atele na’ua faia’oga lea e solo tete’e ma a’afia lagona, ae le o a’oa’oina matou fanau e pei ona fa’atulaga ai.”

Ioe i lagona o matua, peita’i ina ua le maua se avanoa e feutaga’i ai ma le Komiti Fa’afoe e pei ona fa’atulaga ai, ae o lea ua solofua mai le fonotaga, ua uia ai le ala ua faia e nei faia’oga e fa’ailoa ai, e tatau ona feutaga’i.

Ua saili fo’i se leo o se tasi lava o aofia I le Komiti Fa’afoe, o mea fa’apenei e ao ina fa’ailoa mai so latou lagona. Ina ua fesiligia, ae fa’ailoa mai, “O le fautuaga a le matou Loia mo lenei mataupu, ia le tali lava i se mea, aua e fete’ena’i ai le mataupu ae le’I oo le mataupu lenei i le fa’amasinoga. Ua taofia uma o matou manatu fia fa’ailoa atu, ona o fautuaga mai le Loia ua tula’i mo le Komiti Fa’afoe i le taimi nei. Ua tula’i ese le Taitaifono o Satele mai lea tulaga ma ua nofoia nei lea tofiga e Muagututi’a Fiti Sunia.”

Ua fa’ailoa mai foi, “E le o faigofie ia i matou ona le tali atu, ae ua usita’ia le fautuaga fa’aletulafono a le matou loia.  E ese fo’i le alafua ua fa’ataoto ai le filifiliga o le Komiti Fa’afoe a lenei A’oga e pei ona fa’atulaga ai e le latou Article Incoporation, o le alafua lea e mulimulita’i ai mea uma e fa’atino i le a’oga. E le’i toe i ai se iloiloga ma se fa’afouga o lea Article Incoporation talu mai ona fa’avae, o le ala faigata fo’i lea ona tali atu.”

Ina ua fesiligia lea sui i tulaga o manatu fa’aalia o Faiaoga, ae tali mai lea sui, “O lo’o tele le gasu ua maua a’e nei, i nisi o i latou o lo’o auai i le solo tete’e,  e tusa ai ma le fa’aaogaina o le paketi a le a’oga, ma ua avea foi lenei feeseeseaiga ma ala ua va’ai toto’a ai le Komiti Fa’afoe i le tele o mea o lo’o faia i totonu o le pulega ma le fa’afoega o le a’oga i le taimi nei. O le a fa’ailoa atu lava le i’uga o nei mea uma, pe a oo ina talafeagai fa’aletulafono lea ua fautuaina ai i matou e onosa’I, se’ia mae’a lelei le suesuega, i mao atu se tala, ae le moni.”

O le fa’atupega atoa o lenei a’oga, e sau sa’o lava i pili totogi e matua mo aoaoga a latou fanau, ma le tupe toina mai e le Malo mo a’oga Tuma’oti lo latou fa’afoega mai le pulega a le Matagaluega o A’oga a le tatou Malo.

O se tasi o fanoga sa fofogaina e le vaega o solo tete’e, ua fia suia le Peresetene o le PTO, peita’i, ua le mafai i le taimi nei, ua taofia nisi fuafuaga uma e faia i le PTO, ona o lea ua fesiligia le fautuaga a Loia mo le mataupu o lo’o taumafai ona solauapule se vaifofo.

E pei ona fa’ailoa e se tasi o matua sa auai I le solo tete’e o le aso Faraile, “O lea ua amata ona fa’ataupepe  le mataupu, ae ua fesiligia fo’i poo le a se faiga o faia ai a’oga ale fanau mo le lua lenei o vaiaso atoatoa i potu a’oga?”

Ua fa’ailoa mai ua fa’aaogaina nisi o faia’oga sa fa’aagaaga e le Komiti Fa’afoe mo a’oga a le fanau. Ua galulue fo’i le Komiti Fa’afoe ina ia sailia nisi faiaoga agava’a ina ia mafai ona fa’atautaia aoga a le fanau, pe afai o le a fa’afaigata pea ona fa’amalie finagalo o nei faia’oga o lo’o solo tete’e i le pulega.

O le fia avea ai o oe ma se sui i le Komiti Fa’afoe o le SPA, e ao ina avea oe o se matua o lou alo o a’oga i le SPA, ma e faia lau talosaga e te fia avea ma totino o le Komiti Fa’afoe i le Komiti Fa’afoe o tutula’i i lea tausaga ua e talosaga ai.

O le tala lenei, sa tusia mai fa’amaumauga o le solo tete’e i le aso Faraile. Peita’I ua fa’ailoa mai e fono le Komiti Fa’afoe mo se latou tali mai i le mamalu lautele ma e fo’i o solo tete’e i le aoauli o le aso Sa, ma o le tali lea e fa’asalalauina i le gagana peretania i le lomiga o le aso, i le Samoa News ma isi fo’i fa’asalalauga fa’alauaitele i le atunuu atoa.

TOE MANATU LE KOVANA – TOE FA’AOLAOLA MAI FA’AILI PU A LE FANAU A’OGA

O lo ua toe tepa le Kovana Sili Lemanu P. Mauga, ua tatau lava ona toe fa’amanatu le agava’a o fanau a’oga i le taina o mea fa’aili ma ili pu o fa’aili pu e pei ona i ai i aso ua tuana’i. Ona o lea fa’anaunauga, ua toe fa’atulaga ai ona toe amata fa’atulaga Fa’aili Pu e ta ma savavali e pei ona sa i ai i taimi ua mavae, i totonu o a’oga tulaga muamua ma a’oga maualuluga i le atunuu.

“O le a toe fa’alogoina le leo o fa’aili pu i totonu o a’oga a le fanau.”

“O le taumafiaga lenei, ina ia mafai ona toe fa’aofi mai le musika i totonu o aoga ma loto o le fanau aoga, o lea ua ia sapaia a’ia’i e aoga tele lea mo fanau a’oga i tulaga o le saili fa’atasi, e galulue faatasi ai ma isi uso ma tuafafine i le fa’anaunauga ia matagofie le fa’atinoga, e fa’ailoa le latou naunau ia iloa ona ta fatuga ma savavali ai mo a latou fa’aaliga. E sili ona faigofie pe afai o le a vave amatalia lea taumafaiga a’o laiti mai i latou.”

Ua le gata in fa’aulu i a’oga nei polokalama tau Fa’aili Pu ae ua mafai foi ona toe fa’afo’i i Autalavou ma afio’aga ta’itasi pe a manatu ai, aua o le mea lea sa va’aia ai le fiafia o tupulaga o le ta o fa’aili pu ma savavali i savaliga tetele o le Sisigafu’a ma Fa’aaliga Faili Pu i le atunuu, ae maise o fa’au’uga o a’oga.

 E ese mai lea, ua matua sapaia lava fo’i e Kovana Lemanu Mauga le fa’atulagaga o le toe iloiloga o le Fa’avae o le Malo o Amerika Samoa, ma ua tapena mai se sootaga fa’alauaitele ma tagata uma e ala o le Upega Tafailagi mo lea fa’amoemoe, ina ia aotelega i ai taofi fa’aalia o le atunuu.

E ese mai tupe o le stimulus ua tatalia nei ae ua i ai le fa’atupega a le ARP, lea ua fa’ailoa mai e maua ai le o se tasi o paketi o le a mafai ona fa’aaogaina e aoga e faia ai suesuega ma tuiga o le Covid-19, peita’i o loo tumau pea lava le mama o Amerika Samoa mai le fa’ama’i fita o le Coronavirus.

Ua fa’afetaia fo’i Kovana Lemanu le tula’i i o Peresetene Biden aua o se fesoasoani sili lea ona tele ua mafai ona maua mai e Amerika Samoa ma ua tele mea e mafai ona faaleleia ai.

TOTINO FOU - KOMITI FOMITI FA’AFOE O LE ZONING UA TOE FA’ATULA’IA NEI

O le komiti fa’afoe e va’aia toto’a le Talafatai o le atunuu, “Zoning Board” ua toe fa’atula’ia nei, ma ua faia ai vaega a le Kovana sili, peresetene o le Senate, Fofoga Fetalai o le Maota o Sui ma Kovana Itumalo latou te filifilia mai ni o latou sui agava’a e se’ei i lea Komiti aoga tele mo le malo ma lona fa’atulagaga o lona talafatai. O le fa’atulagaga fo’i lea fa’atulafono o le filifilia o ni sui o lenei Komiti Fa’afoe.

O tiute patino o le Komiti Fa’afoe o le Zoning e aofia ai:

·         Ia mautinoa ua fa’atulaga lelei le fa’auia o tautua lautele i so’o se nofoaga ua manatu e fausia, ia mafai ona oo I ai ala o feaoaiga faapea isi uma tautua lautele.

·         Ia mautinoa o lo’o lelei tulaga uma o le soifua maloloina, saogalemu lautele o e ua mae’a i ai i luga o le nofoaga, fa’aopoopo i ai ma i latou ua talosagaina so latou nofoaga, ia le so’ona fa’ato’ateleina nisi i lea nofoaga, ia lava le avanoa mo tagata uma e soifua ai ma le saogalemu i le nofoaga.

·         Ia puipuimalu fo’i le aia tatau a tagata uma ma fuafua lelei se fa’atulagaga matagofie o le talafatai o le atunuu pe a mae’a fa’atutuina nofoaga fou ua talosagaina. Afai e i ai nisi e asiasi mai, ia fiafia i le matagofie o lona nofoaga.

·         Ia lava le avanoa e nofo lelei ai tagata uma o le atunuu ina ua vaai toto’a i avanoa mo atufalega e alaala ai le atunuu, a’o le’i amata fa’atula’ia se fale nofo.

O Sui totino ua tofia nei e aofia ai: Tolo Ho Ching; Malaeoletalu Meleisio Gurr; Jackie Manini-Tufele; Mataese Mataese Jr.; Senator Ponemafua Tapeni na tofia mai e le Peresetene o le Senate; Manumaua Wayne Wilson na tofia mai e le Fofoga Fetalai o le Maota o Sui; Pua’auli Ioane Pua’auli na tofia mai e le Kovana Itumalo Falelima i Sasa’e. O Amatafafai Iese o le sui na tofia mai e le Kovana Itumalo Falelima i Sisifo ma Sualevai Nofoaiga Sualevai o le sui na tofia mai e le Kovana Itumalo o Manu’atele.

O sui uma nei e fa’ato’a mae’a latou tofiga o se’ei ai i lea Komiti Faafoe i le tausaga 2023.

O le ta’ita’ifono o lea Komiti Fa’afoe o le susuga Fa’au Seumanutafa o le Matagaluega o Fefa’atauaiga ma o lea tusi fa’alauaitele na tusia ma fa’asalalauina ia Mati 10, 2021.

Comments

Sorted by Best
Loading comments

Comments are powered by Disqus. By commenting, you agree to their privacy policy.

Powered by Disqus

More from Le Lali

View all