Skip to main content

Tofiga a Kovana Lolo mo fa’atonu o matagaluega e lua a le malo

Ua taoto atu nei i luma o le Fono Faitulafono mo lana fa’amaoniga, tofiga a le kovana mo fa’atonusili o le Matagaluega o Paka ma Malaetaalo ma le Matagaluega o Auaunaga mo Tagata ma le Soifua Manuia Lautele (DHSS).

 

I lana tusi i le aso 4 o Ianuari 2018 na tofia ai e le afioga i le Kovana Sili, Lolo Matalasi Moliga, Kenneth Soala Tupua e avea ma fa’atonusili o le Matagaluega o Paka ma Malaetaalo. I se vaega o lana tusi, i ta’ita’i o le Fono Faitulafono, sa taua ai e Lolo e faapea, o Tupua ua silia i le 30 tausaga o lona tomai masani i galuega tau pulega i totonu o Fuavaalele a le Iunaite Setete (US Air Force), o galeuga tua, atoa ai foi ma le Malo o Amerika Samoa.

 

E 20 tausaga na ia tautua ai i le Air Force ma sa ia tu’ua le vaega ‘au i le 1984. O lona tomai i galuega tua e aofia ai le tauavega o tulaga ta’ita’i mo le latalata i le 10 tausaga i le Samoa Packing.

 

O le tausaga e 2005 na amata galuega ai Tupua i le vaega o Paka ma Malaetaalo ma sa avea o ia ma sui faatonu lagolago o lea matagaluega talu mai le tausaga 2013.

 

Taua e Lolo i lana tusi e faapea, o le tele o tomai masani a Tupua ma lona avea ai ma faatonusili lagolago o le matagaluega, ua iloga ai lona agava’a e tauave le tulafono o le fa’atonusili.

 

O lo’o iloga fo’i le tautua a Tupua i le tulaga o ta’aloga i totonu o le atunu’u, e pei ona avea ai o ia ma failautusi aoao o le American Samoa National Olympic Committee (ASNOC) mai le 1993 i le 2009 ma sa avea foi ma peresitene o le ASNOC.

 

I le tofiga a le kovana mo le fa’atonusili o le DHSS, o lo’o taua ai e Lolo ia lana tusi ia Ianuari 4, 2018 le tofia o Muavaefa’atasi John Edward Suisala, lea o lo’o avea nei ma sui fa’atonu lagolago.

 

I se vaega o lana tusi, o lo’o taua ai e Lolo e faapea, o Muavaefa’atasi ua silia i le 20 tausaga o lona tomai masani i galuega tua atoa ai ma galuega a le malo. Ma sa maua lona tikeri o Pulega o Fa’amasinoga i le 1983 ma amata galue ai loa mo le malo o Amerika Samoa seia o o i le 1989.

 

Na toe fo’i mai Muavaefa’atasi ma galue i le malo o Amerika Samoa i le tausaga e 1994 e avea ma fa’atonu o le Ofisa o Tagata Matutua (Agency on Aging). Mo galuega tua, o le tomai o Muavaefa’atasi e aofia ai lona avea ma peresitene ma le pule sili o le Polynesia Shipping Service mo tausaga e iva.

 

Na galuega o ia i le DHSS mo le 14 tausaga ma na amata avea ma faatonu lagolago o le matagaluega i le tausaga e 2009.

 

E pei ona taua i tusitusiga ua tuuina atu i le Fono Faitulafono sa galuega foi Muavaefa’atasi i le Ofisa o Faleomavaega Eni i le vaitaimi o avea Faleomavaega ma faipule o Amerika Samoa i le Konekeresi.

 

O tofiga nei e lua ia Tupua ma Muavaefa’atasi a le kovana sa fa’auluina i le vaiaso lenei i le Fono faitulafono. Ma o le taeao nei e fa’atautaia ai iloiloga mo le fa’amoniga o ia tofiga i luma o le Maota Maualuga ma e amata i le itula e 9a.m.

 

I le Maota o Sui, o iloiloga mo Muavaefa’atasi e faia i le taeao nei ae mo Tupua ua fa’atulaga i le aso taeao (aso Faraile.)

Comments

Sorted by Best
Loading comments

Comments are powered by Disqus. By commenting, you agree to their privacy policy.

Powered by Disqus

More from Le Lali

View all