NIU SILA
Ua taofia nei e le malo o Niu Sila ia le toe aloa’ia o nisi o mataupu, mo le vaetamaina o alo ma fanau faavaomalo, aemaise lava mai i Samoa, ona o se popolega i nisi o mataupu, e a’afia ai le vaetamaina o fanau mai i atunu’u i fafo.
Sa ta’ua e le sui Minisita o Faamasinoga, ia Nicole McKee e faapea, o lo’o latou galulue ma taitai o le malo o Samoa, ina ia fofoina nei faafitauli ae o le a le toe faataunu’uina le vaetamaina o nisi mai Samoa, se’ia mae’a ona faamautu ni puipuiga.
Na ta’ua e McKee e faapea, e 1,000 tamaiti o lo’o vaetama faavaomalo, i tausaga uma, ma e le o mautinoa po o le a le aofaiga o i latou, e ono a’afia i sauaga.
Sa saunoa McKee, i lona nofo malamalama i lenei mataupu talu mai Novema o le tausaga ua mavae, ma o le mafua’aga lea o le taofia o lenei mataupu, i le vaetama o fanau mai atunuu i fafo, ona o nisi o i latou ua taunu’u i Niu Sila, o lo’o a’afia i sauaga.
Sa ta’ua e McKee, e pe a ma le 1000 alo ma fanau, i tausaga taitasi, e ave atu i Niu Sila, i lalo o le vaega 17 o le Tulafono Vaetama, ae e le o iloa po o le a le aofaiga o nei fanau, o lo’o sauaina.
O le aso Lua sa faapea ona faaulufaleina faatopetope ai i totonu o le Palemene ia se faaopoopoga i le Pili Vaetama, ma na mafai ona pasiaina. O le vaiaso na amata ona faamalosia ai lenei tulafono, se’ia o’o ina faatulagaina e le Kovana Lautele ia se aso e fa’amuta ai, po o Iulai 1, 2027 – o le fea lava e muamua mai.
Faatasi ai ma le taofia o le vaega 17 o le Tulafono Vaetama o le 19195, lea o lo’o aloaia ai le vaetamaina e sitiseni Niu Sila fanau mai atunu’u i fafo, o le a faapea foi ona limiti e le tulafono ia le agava’a a Faamasinoga mo Aiga, e pasia/talia ai le vaetamaina o se tamaititi/teineititi, o nonofo matua i atunu’u i fafo, i lalo o le vaega tolu o lenei tulafono.
I le taimi nei, e 86 atunu’u e le o a’afia i le taofia o lenei tulafono, e aofia ai na’o Tonga ma Fiti. E le o a’afia ai foi Tokelau, Niue ma le atu Kuki.
Na vivi’i e McKee ia Tonga ona o se maliliega ma leoleo a Niu Sila faapea le Minisita mo Fanau (Oranga Tamariki), i tulaga o feso’ota’iga ma le fefaasoaa’i. E na’o Tonga foi, e aofia i nisi o atunu’u e toalaiti, e latou te le’i sainia se maliliega (Hague Convention) lea e fa’amalosia ai le toe fa’afo’i vave o fanau, ua aumai faasolitulafono i tuaoi faavaomalo, e se matua.
Sa ta’ua e McKee le galulue faatasi o le Minisita o Mataupu Faavaomalo ma Fefaatauaiga, ma taitai o le malo o Samoa, ina ia mafai ona faamautuina se maliliega i le fefa’asoaa’i ma fesootaiga. E le i ma’oti se taimi na tu’uina mai e McKee, e mafai ona tu’uina ai Samoa i luga o le lisi o atunu’u e le a’afia i le tulafono fou.
E pe a ma le 700 fanau e vaetama mai i Samoa, pe a faatusatusa i le 500 mai isi atunu’u. Sa le’i mafai ona fa’amaonia e McKee po o fea le atunu’u lea e tele ina ripotia mai ai fanau ua sauaina, ae sa ia fa’amaonia le iai o se faafitauli i tulaga i Niu Sila, lea o lo’o faataga ai ana sitiseni na ta’usala i solitulafono, e vaetamaina nisi o fanau mai atunu’u i fafo.
O se tasi o faataitaiga o lea tulaga, o le mataupu ia Joseph Auga Matamata, lea na ona vaetamaina ni tamaiti se to’atolu mai atunu’u i fafo, e ui ina sa ta’usalaina o ia i le saua.
E 11 tausaga na faafalepuipui ai Matamata, i le 2020, ina ua na ave’ese se tasi o tamaititi mai le aoga, ae fai faatavini, i totonu o lona aiga. O isi alii e to’alua, sa mafai ona sosola ese, ina ua o la fepe’ei Ii luga o le pa i le leva o le po.
Comments
Sorted by BestComments are powered by Disqus. By commenting, you agree to their privacy policy.
Powered by Disqus