Pago Pago - AMERIKA SAMOA
O le taeao o le aso 12 o Aperila, 2025, na fa’afeso’ota’i ai e se tina i le Ofisa a Leoleo i Tafuna, mo le ripotia o le sauaina o ia e lona to’alua, ma tu’ua’i o ia i lona le fa’amaoni i le la va.
E tusa ai ma fa’amaumauga a le faamasinoga, na tu’ua’ia e le tina ia lona to’alua, le susuga ia Se’e Sio, lea na molia i lenei fa’alavelave. Ma sa faapea ona agai atu leoleo i le nofoaga na tupu ai le fa’alavelave ma talatalanoa ma le tina na a’afia.
O lo’o ta’ua i le fa’amatalaga tusia a le tina na a’afia, lona nofo i lona aiga i Happy Valley ae o lona to’alua (le na molia), e nofo i Vailoa. Ma na alu e piki mai lona to’alua, sa lelei mea uma. Na o la o atu ma fa’atau mai se la taumafataga o le taeao i se fale’aiga, ona la o lea paka le la taavale, ma talatalanoa e tusa ai ma le lumana’i o le la aiga.
Ae peitai, na fa’ate’ia o ia ina ua le fiafia lona to’alua ma amata ona tu’ua’ia o ia e lona to’alua i lona le fa’amaoni i lo la va.
Sa fai atu loa le tina i le na molia, e ave o ia i lona fale faigaluega, ae peitai, sa agai le ta’avale a le na molia, i Sisifo ma faapea atu le na molia, o le a ona aveina le tina na aafia, i le latou aiga e fasi ai o ia.
Na ta’ua e le tina na a’afia, lona ‘ai’oi atu i lona to’alua e faatu le taavale, ae peitai, sa fa’aauau pea ona alu le la taavale. Ma na o’o lava ina taumafai le tina na a’afia e tatala le faitoto’a o le ta’avale, ae oso i fafo. Peitai, sa a’apa atu lona to’alua ma toso mai lona ofu ma masae ai.
Ina ua o’o atu le la ta’avale i luma o le faleoloa a Manu’a i Malaeimi, na fa’aafe loa i tua ma paka ai. Ma na tago atu loa le tina na a’afia i lana telefoni ma taumafai e vala’au i leoleo, ae peitai, na oso atu le na molia, ma se’i ‘ese le telefoni.
Ona tago lea o le tina na a’afia ma tatala le faitoto’a o le ta’avale ma oso i fafo mai i le ta’avale. Ae o le taimi lena, na va’aia ai le tamomo’e atu o nisi sa latalata atu i le taavale, ma fesiligia le tina na a’afia, po o ‘okay’ o ia.
Ina ua iloa mai e le na molia, ia le savavali atu o ni alii i lana taavale, sa faapea loa ona fa’aoso lana ta’avale ma sola ese atu ai.
Na fa’asino e le tina na a’afia, i leoleo, ia Samaria agalelei na fesoasoani atu ia te ia ma molimauina ma le mea sa tupu.
Sa fa’amatalaina e se tasi o molimau, i leoleo, e faapea, a’o latou fa’atalitalia le pasi a’oga ma si ana fanau, sa ia lagonaina le taugaupu a le na molia ma le tina, ma sa ia va’aia le u’uina e le tina o lona ofu lea na masae.
Na ta’ua e le molimau le oso i fafo o le tina na a’afia, mai i le taavale ma na ia savali atu iai e va’ai po o mana’omia se fesoasoani, ae ona va’aia le oso o le taavale ma masau ese.
Sa te’ena e le tina na a’afia ia se auaunaga a le vaega a le EMS. Ae sa mafai ona ia tu’uina atu i leoleo ia le numera o le laisene o le ta’avale a lona to’alua. Ma sa fa’apea ona fa’afeso’ota’i e leoleo, ia le ofisa a leoleo i Leone, mo se fesoasoani i le sailiga o le taavale.
O se taimi o lea lava taeao, na va’aia ai e leoleo ia le ta’avale a le na molia, i Futiga ma taumafai ai loa leoleo e taofi. Ae peitai, sa atili ona masau le alu o le taavale agai i Sisifo. Na tuliloaina loa e leoleo ia le taavale a le na molia. Ae na toe maua mai se ripoti, ua so’aina e le na molia, ia se pou moli i luma o lona fale.
Sa fa’afaigata foi ona taumafai leoleo e ave faapagota le na molia, ona o lona tete’e i gaioiga a leoleo. Ae sa i’u ina mafai ona lokaina ona a’ao ma aveina atu ai loa o ia i le ofisa a leoleo i Leoleo ma fa’atalanoaina ai.
Na ta’ua e le na molialua, na mana’o e ave lona to’alua e la te talanoa e uiga i lo la lumana’i, ona ua le lava onosa’i. Ma sa ia te’ena tu’ua’iga a lona to’alua (le tina na a’afia) e faapea na pa’i atu lona (le na molia) lima.
O moliaga na faia faasaga ia Se’e Sio (le na molia), na aofia ai le Faatupu Vevesi i nofoaga faitele, Fa’ao’olima i lona tulaga e tolu ma le Tete’e i le faatinoga o tiute a leoleo, i le avefaapagotaina o ia.
O le moliaga o le faatupu vevei, o se vaega ‘B’ i solitulafono mama, e mafai ona nofosala ai i le falepuipui, e o’o atu i le ono masina, po o se sala tupe e $500; po o fa’asalaga uma e lua.
O le moliaga o le fa’aolima, o se vaega ‘C’ i solitulafono mama, e mafai ona nofosala ai i le falepuipui, i le o’o atu i aso e 15, po o se sala tupe e $300; po o faasalaga uma e lua.
Ma le moliaga o le tete’e i leoleo, o se vaega ‘A’ i solitulafono mama, e mafai ona nofosala ai i le falepuipui, i le tausaga atoa, po o se sala tupe e $1,000; po o faasalaga uma e lua.
E $1,000 se vaegatupe na fa’atulagaina, e mafai ona tatalaina ai le na molia mai i le falepuipui, e faatalitali ai lona faamasinoga.
Comments
Sorted by BestComments are powered by Disqus. By commenting, you agree to their privacy policy.
Powered by Disqus