Skip to main content

Teena e le DMWR talosaga mai nisi o le aufai faiva mo tupe fesoasoani

Pago Pago, AMERIKA SAMOA

 

Ua faamaonia mai e se sui o le Matagaluega o Faiga Faiva, Vaomatua ma Alamanuia i se talanoaga ma le Samoa News i le vaiaso na te’a nei, le i ai o talosaga mai nisi o le aufai faiva i le atunuu ua latou teena, ina ua le ausia e i latou ia ta’iala e mafai ai ona agavaa i vaega tupe fesoasoani mai le 2020 CARES Act.

 

O se feiloaiga a le Samoa News ma le Faletua ia Maria Vaofanua, o se sui o le DMWR i le vaiaso na te’a nei, na faamanino mai ai e Vaofanua tulaga uma e faatatau i lenei polokalame atoa ai ma le auala e mafai ai ona agavaa le aufai faiva a le atunu’u e talosaga.

 

Saunoa Vaofanua e faapea, o lo o i ai se polokalame o loo faagasolo i le taimi nei e le DMWR mo le aufai faiva a le atunu’u, e tusi talosaga atu ai mo se vaega tupe e fesoasoani ai i o latou, e mafua mai ona o aafiaga ua tutupu ona o puipuiga mo le faama’i oti o le COVID-19.

 

O lea polokalame, ua faamanuiaina ai le DMWR i se vaega tupe e tusa ma le $2.5 miliona mai le malo tele, galulue faatasi ma le Ofisa o le NOAA faapea ai ma le Ofisa e Puipuia Alamanuia o le eleele ma le sami a le malo tele, ina ia mafai ai ona talosaga atu le aufai faiva a le atunu’u mo se vaega tupe e fesoasoani ai i o latou aiga. 

 

O le aso 9 o Novema na te’a nei na tatala ai le tuuina atu o tusi talosaga mo lenei polokalame, ma le faamoemoe e faamuta i le aso 11 o Tesema 2020.

 

“Na mafua lenei polokalame mai le malo tele, ona o le to’atele o aiga Samoa e faalagolago le ola manuia i oloa ma taumafa e maua mai i le gataifale e aofia ai i’a ma figota e tausi ma fafaga ai le aiga, ae o isi fo’i e faalagolago tupe maua mo pisinisi i i’a ma figota e maua mai i le sami.”

 

“Ae talu mai le taimi na a’ia’e mai ai le faama’i o le COVID-19 i le malo tele ma le lalolagi, lea fo’i ua tele ai suiga i Amerika Samoa nei, ua to’atele pisinisi tau faiga faiva atoa ai ma tagata fai faiva ta’ito’atasi ua aafia lo latou tamaoaiga aemaise ai o taumafa i aiga, ona ua tau le alu i faiva ma ni fagotaga.”

 

“O le mafua’aga lena na manatu ai loa le malo tele, e faamatu’u mai se seleni e fesoasoani ai mo le toe faaleleia o pisinisi tau faiga faiva atoa ai ma le fesoasoani mo aiga sa faalagolago lo latou ola manuia i faiga faiva o le gataifale,” o le saunoaga lea a Vaofanua e tau faamanino ai lea mataupu.

 

E 6 vaega eseese o loo vaevaeina i ai le polokalame. O ia vaega e 6 e aofia ai vaega e 4 mo pisinisi tau faiga faiva e pei o va’a faagota, o pisinisi e faatau atu ai le i’a ma isi figota mai le sami, faapea ai tagata e faia a latou vaa fagota o loo faa faigaluega ai tagata fai faiva. 

 

O isi vaega faapitoa e 2 o le polokalame e faapito augafa mo tagata taito’atasi o loo fagogota ma le faamoemoe e tausi ma fafaga ai aiga.

Na faamanino atili e Vaofanua i le Samoa News e faapea, o vaega e 2 mulimuli o le polokalame o loo agavaa ai soo se tasi o le atunuu o loo masani ona aga’i atu i le sami e fagota mai i’a e tausi ai aiga.

 

“O le vaega la lea e mafai ona talosaga mai ai le mamalu o le atunuu, soo se tasi lava e masani i le faiva o le gataifale ma le faamoemoe e maua mai ai i’a ma figota e tausi ai le aiga, e le aofia ai fai faiva ma le faamoemoe e faatau atu ina ia maua mai ai tupe, ae faapitoa lava mo faiga faiva e saili ai taumafa mo le aiga,” o le saunoaga lea a Vaofanua.

 

Ina ua fesiligia poo ai tagata e agavaa ona talosaga, na faamanino e Vaofanua e faapea, soo se tasi lava e mafai ona talosaga i lalo o lenei polokalame, pau le itu e faamalosia, ia atoa le 18 tausaga ma luga atu, ma ia i ai se faamaoniga e te nofomau i Amerika Samoa.

 

“O i latou uma lava e fia talosaga mai i aso e 3 o loo totoe o le polokalame, tauaao mai lou ID e faamaonia ai lou suafa, ma ia aumai sau tusi talosaga mo se fesoasoani tau tupe, ma ia faamatala mai ai le mafua’aga ua aafia ai lou aiga talu ona tula’i mai lenei faalavelave.”

 

E ese mai i le tusi talosaga a le tagata fai faiva, e mana’omia fo’i isi tusi e 2 mai ni tagata se to’alua la te lagolagoina, e moni ma faamaoni o le tagata lea o loo talosaga o se tagata fai faiva i le atunu’u, ma ua aafia tulaga manuia o lona aiga talu ai faafitauli ua alia’e mai ona o le faama’i.

 

E $1,000 le maualuga o le seleni e mafai ona talosaga i ai tagata fai faiva ta’ito’atasi e fesoasoani atu ai le polokalame. E le i faailoaina mai pe fia le aofa’i o le tupe e talosaga atu i ai pisinisi fai faiva.

 

Talu mai le aso Faraile o le vaiaso na te’a nei, Tesema 4, 2020, ua silia i le 600 le aofa’i o tusi talosaga ua mae’a ona tauaaoina e le DMWR. O ia tusi talosaga o loo aofia ai tusi talosaga e 7 mai pisinisi tau faiga faiva. O le isi to’atele o le mamalu o le atunu’u o loo fagogota mo le manuia o latou lava aiga.

 

E i ai tusi talosaga ua mae’a ona teena e le DMWR e pei ona faamaonia mai e Vaofanua i le Samoa News. O ia tusi talosaga e aofia ai tagata matutua na toso atu i nofoa faataavaleavae, o tagata matutua ua mautinoa e le mafai ona toe talosaga, faapea ai ma i latou na faaletonu lo latou taliina o fesili sa tuuina atu e sui o le Ofisa.

 

“E faigofie lava ona matou molimauina tagata fai faiva ma tagata e le fai faiva, peita’i o le tulaga sa maitauina, e oo lava i tagata matutua o loo toso i nofoa faavalevalea ua faatasina mai lava i lenei nofoaga, faapea ai ma tagata matutua e mautinoa e le mafai ona toe fagogota,” o le saunoaga lea a Vaofanua.

 

O nisi o fesili e le mafai e nisi o tagata na tusitalosaga ona tali, o fesili mai sui o le Ofisa e faatatau i ituaiga faiga faiva eseese o loo faaaoga e maua mai ai i’a ma tupe i le atunu’u. Na taua e Vaofanua e faapea, o nisi sa talosaga atu e le iloa poo a ituaiga faiva e mafai ona faatino i le sami e maua mai ai alagatupe

 

Ua fautuaina fo’i e le DMWR le mamalu o le atunuu e taofi le faasalalauina o tala le moni e faatatau i le polokalame, ma le ta’ita’i seseina ai o finagalo ma manatu o le to’atele o le atunu’u. Afai e i ai se tagata e fia malamalama i le polokalame, talaaao atu i le Ofisa e maua ai faamatalaga moni ma le tonu e faatapu i lenei polokalame. 

 

O le tapunia ai o le polokalame i le aso Faraile o le vaiaso nei, ona amata loa lea ona galulue le Task Force faapitoa mo le auiliiliina o tusi talosaga ma faatulaga, ma auina atu loa i fafo mo le tapenaina mai o siaki.

 

Na faamanino e Vaofanua e faapea, o le tupe e faatino ai le polokalame o loo faasoasoa mai lava e le Ofisa o Faiga Faiva a le malo tele, e le o i ai se vaega a le DMWR o faia i ai..

 

“E faamino atu i le mamalu o le atunu’u aemaise lava i le aufai faiva, o lou avanoa lenei e te talosaga mai ai mo se seleni e fesoasoani ai i tulaga pagatia ua i ai lou aiga talu mai aafiaga o le faama’i e pei ona aafia ai le atunuu ma le lalolagi,” o le saunoaga faai’u lea a Vaofanua.

Comments

Sorted by Best
Loading comments

Comments are powered by Disqus. By commenting, you agree to their privacy policy.

Powered by Disqus

More from Le Lali

View all