Skip to main content

POU TIUTE A LEOLEO

Pago Pago - AMERIKA SAMOA

E tusa ma faamaumauga a le Ofisa a Leoleo, o le afiafi o le aso 13 o Fepuari, 2024 na vala’au ai se tamaitai talavou i le Ofisa a Leoleo i Tafuna, e lipotia lona tuagane o lo o faatupu misa i totonu o le latou aiga i Nu’uuli, ma i le fa’agasologa o le suesuega a leoleo, na fa’ailoa mai ai le fa’ao’olima o lenei tuagane, i sona tuafafine laititi.

O lea ua molia ai le alii 25 tausaga mai Samoa, e suafa ia Albert Fanene, i le Faatupu Vevesi i totonu o aiga ma le Fa’ao’olima i lona tulaga e tolu.

E faapea le faamatalaga o lenei faalavelave, ina ua taunu’u leoleo i le fale o lenei aiga i Nu’uuli, ua tu’ua e Fanene ia lo latou fale.  Ae sa faatalanoaina e leoleo lona tuafafine lea sa ia fa’ao’olima iai.  Ma na fa’amatala e le tuafafine e faapea, na amata mai le la tau’upuga ma lona tuagane, ina ua alu atu Fanene e asu sana mea’ai, ae faatonu o ia e lona tuafafine lea na a’afia, e alu e ta’ele ma tu’u le mea’ai mo le latou tina o lo o faigaluega.

Ae peitai, sa amata ona ‘e’e ma palauvale atu le ua molia, ia te ia (tuafafine, ma ia savali ese ai, ae foliga mai, na tago le alii ua molia, i se taga moa o lo o i totonu o le fa’atanoa vai ma togi ai lona tuafafine, ma tau i ona foliga, lea na ma’osia ai lona muaulu.

Ma sa ta’ua foi le mulimuli atu o Fanene i lona tuafafine, ma ia tu’iina le mata tauagavale ma le papatua o lona tuafafine. 

Sa ta’ua e le tuafafine, e le o se taimi muamua lea ua tupu ai se faalavelave faapenei i lo latou aiga.  

O lo o ta’ua foi i fa’amaumauga a leoleo, le fa’atalanoaina o le tamaitai na valaau i le ofisa a leoleo, ma sa ia faamatalaina lona lagonaina o le faatonuga a lona uso ia Fanene, e alu e ta’ele, ma le tamo’e atu o lona uso, a’o palauvale mai iai Fanene ma le fa’ao’olima o Fanene i lona uso.  Ma o lea na ia vala’au ai loa i leoleo mo se fesoasoani.

Na taumafai leoleo e saili ia Fanene.  Ae o le 9:03 i lea lava afiafi, na toe maua ai e le ofisa a leoleo i Tafuna se valaau mai i le tuafafine a Fanene, e fa’ailoa mai le toe fo’i atu o Fanene i le fale.

Na faapea loa ona aga’i atu leoleo ma lokaina mai o ia.

O moliaga o Fanene, e aofia ai le;

Faatupu Vevesi i totonu o aiga (DV) – o le vasega ‘C’ o solitulafono mama, lea e mafai ona nofosala ai se tasi i le falepuipui, i le o’o atu i aso e sefululima (15), po o se sala tupe e $300; po o fa’asalaga uma e lua.

Fa’ao’olima i lona tulaga e tolu (DV) – o le vasega ‘A’ o solitulafono mama, lea e mafai ona faafalepuipui ai se tasi i le o’o atu i le tausaga e tasi (1) po o se sala tupe, i le va o le $150 ma le $1,000; po o fa’asalaga uma e lua.

E $1,000 le tinoitupe faatulagaina e mafai ona tatalaina ai le ua molia, mai i le falepuipui, e faatali ai lona faamasinoga.

MALIEFUA LEAO

O le afiafi o le aso 13 o Fepuari, 2024, na maua ai e le Ofisa a Leoleo i Tafuna ia se valaau mai Ii se tuaoi o le susuga ia Maliefua Leao, ona o le pisapisa o o Leao i le latou vai’a’ai, e aofia ai le palauvale solo ma lu’iina so’o se tasi, e la te fufusu.

Ina ua taunu’u leoleo, sa faamatalaina e le tuaoi na valaau i leoleo, e faapea, sa nofonofo lava i fafo o le latou fale, ae ona fa’alogoina loa se tagata o palauvale solo ma valaau solo ‘sau ta fufusu’. 

Sa faatalanoaina foi e leoleo ia le tuafafine faaletulafono (sister in law) a Leao, ma sa ia faamatalaina e faapea, sa na ia otegiaina Leao i le faatagiina o sana tama teine.  Ae ina ua savali ese le tuafafine faaletulafono a Leao, sa palauvale atu iai Leao.  Ae sau le to’alua a le tuafafine faaletulafono e tau fa’afilemu ia Leao, ae lu’i e Leao, e la te fufusu.

Sa aveina loa e leoleo ia Leao ma lokaina, ma ua molia nei o ia i le Faatupu Vevesi i totonu o aiga, o se vaega o le vasega ‘B’ o tulafono mama, lea e mafai ona nofosala ai se tasi i le falepuipui, e o’o atu i masina e ono (6), po o se sala tupe e $500; po o faasalaga uma e lua.

TIMA LOPA

Ona o le popole tele o se tina mai Vailoa ona o sona alo sa fa’asuaava ma faatupu vevesi i lo latou aiga, o lea na o la valaau ai i le Ofisa a Leoleo i Tafuna mo se fesoasoani.

Sa faamatalaina e matua o Tima Lopa i leoleo, i le aso 9 o Fepuari, 2024, na fo’i mai lona alo i le fale, ua ona, ma amata ona palauvale ma faatupu misa i totonu o le latou fale.  Sa ta’ua e le ulugalii, na mafua ona ita lo la alo, ona ua leiloa lana telefoni.  Ae na o la fiu e tau fa’afilemu o ia, ae peitai, sa na’o le faaumu ma faapisa solo.

E taunu’u atu leoleo, o lo’o taumafai le tua’a o Lopa e fa’afilemu o ia.  Ma na lokaina mai loa Lopa e leoleo.

Ina o faatinoina tiute a leoleo ina ua taunu’u ma Lopa i le ofisa a leoleo, sa faamaonia ai o lenei alii, e na’o le 20 tausaga o lona soifua.  O lona uiga, e i lalo ifo ona tausaga mai i tausaga fa’atulafonoina mo le tagofia o ‘ava malolosi, i totonu o le teritori.

Ua molia nei Lopa i moliaga e lua;

Faitauga 1:  Faatupu Vevesi i totonu o aiga – o le vasega ‘C’ o solitulafono mama, lea e mafai ona faasala ai se tasi i le falepuipui, mo le sefululima (15) aso, po o se sala tupe e $300.

Faitauga 2:  Tagofia o le ‘ava malosi i lalo tausaga faatulafonoina – o le vasega ‘C’ o solitulafono mama, lea e mafai ona loka ai se tasi, i le o’o atu i aso e sefululima (15), po o se sala tupe e $300.

E $300 le tinoitupe faatulagaina e mafai ona tatalaina ai le ua molia mai i le falepuipui, e faatali ai lona fa’amasinoga.

Comments

Sorted by Best
Loading comments

Comments are powered by Disqus. By commenting, you agree to their privacy policy.

Powered by Disqus

More from Le Lali

View all