Skip to main content

POU TIUTE A LEOLEO

Pago Pago - AMERIKA SAMOA

TU’UA’IA VAEGA O FUALAAU FAASAINA, O LE MAFUA’AGA I SAUAGA I TOTONU O LE AIGA

O le 7:54 i le taeao o le aso 24 o Iuni, sa valaau atu ai se tina i le Ofisa a Leoleo, ma ripotia ai lona to’alua, i le sauaina o ia.

[Ua le lomia suafa o i latou na a’afia ma molia i lenei faalavelave, aua le puipuiga o fanau iti.]

E tusa ai ma fa’amaumauga a le malo ma su’esu’ega a leoleo, sa ta’ua ai le taumafaina e le tamaloa na molia, ia meaai a le fanau mai totonu o a latou ato a’oga, lea na saunia e le tina na a’afia aua le o atu o fanau i le aoga.  Ae ina ua fesiligia e le tina na a’afia ia lona to’alua (le na molia), na togi e le tamaloa (le na molia) ia le tina na a’afia, i se afi. 

Na ta’ua le tago o le tina na a’afia ma toe togi mai lona to’alua (le na molia) i le afi ma taumafai e tamo’e i fafo ma le potu moe, ae oso atu lona to’alua (le na molia) i le toso mai lona (tina na a’afia) ma ta lona ulu aga’i i le puipui o le fale.  Ona ia (le na molia) tago lea i le togi le tina na a’afia i luga o le moega, ma tatu’i ona foliga.

Sa ta’ua, le taumafai o le tina na a’afia, e poloka ia tu’i a lona to’alua (le na molia) ma ia taumafai e u’una’i ‘ese lona to’alua (le na molia) ae peitai, ona o le malosi o le na molia, sa le manuia ai taumafaiga a le tina na a’afia.

Na ta’ua foi i totonu o fa’amaumauga a le malo, ia le taofiofia e le na molia, ia le tina na a’afia mai lona alu i fafo ma le potu moe.

E le gata i lea, o le taimi lea na tu’i ai e le na molia, ia le ulu o le tina na a’afia, i le puipui o le fale, o le taimi lea o lo’o si’i ai e le tina na a’afia, ia lana pepe e tasi le tausaga ma sa ta’ua e le tina na a’afia, le toeititi pa’u lana pepe ona o gaioiga a lona to’alua sa faia ia te ia.

Ma na ta’ua foi i fa’amaumauga e faapea, o le taimi lea sa tupu ai lenei faalavelave i totonu o le potu moe a le ulugalii,  o lo’o iai foi ma le la fanau e to’atolu, o le pepe e tasi le tausaga, ae o leisi to’alua, e 2 ma le 4 tausaga.

Sa fa’ailoa atu e le tina na a’afia, i leoleo, le tupu so’o o tulaga faapea i totonu o le latou aiga, i le va o ia ma lona toalua.  E le gata i lea, sa ta’ua e le tina na a’afia, le malosi o le fa’aaogaina e lona to’alua (le na molia) o vaega o fualaau faasaina (Aisa) ma o auga ia o taimi ua amata ona itiiiti le aisa i lona to’alua, o le itaita gofie.

Na siakiina e le vaega a le EMS ia le tina na a’afia, ma togafitia ona manu’a, ae e le’i alu i le falemai mo le toe faia o seisi siaki.

Ae sa aveina e leoleo ia le tamaloa i le ofisa a leoleo i Tafuna mo le fa’aauauina o a latou su’esu’ega, ae peitai, sa musu le na molia, e fai sana faamatalaga, o lea na aveina ai loa o ia i le to’ese i Tafuna, e faatalitali ai lona faamasinoga.

O moliaga a le tama o le aiga, na aofia ai le moliaga o le Faatupu Vevesi i totonu o le aiga (sauaga i totonu o le aiga) – o se vaega ‘C’ i solitulafono mama, e mafai ona nofosala ai i le falepuipui, e o’o atu i aso e 15, po o se sala tupe e $300; po o faasalaga uma e lua.

O isi ona moliaga e lua, na aofia ai le Fa’ao’olima i lona tulaga e tolu ma le Faia o Gaioiga e a’afia ai le saogalemu o fanau iti - o ni moliaga i vaega ‘A’ i solitulafono mama, e mafai ona nofosala ai i le falepuipui, e o’o atu i le ta’i tausaga, po o sala tupe e ta’i $1,000; po o faasalaga uma e lua.

E $5,000 se vaegatupe na fa’atulagaina, e mafai ona tatalaina ai le na molia, mai i le falepuipui, e faatalitali ai lona faamasinoga.

LOKA SE ALII I LE FAATUPU VEVESI A’O FAIA LE SA A LE NU’U

O le po o Iuni 28, 2025 sa o’o atu ai se valaau mo se fesoasoani, i le Ofisa a Leoleo i Fagaitua, ona o se alii o lo’o pisapisa o ma palauvale solo, a’o feagai le nu’u ma sa o le afiafi.

Na ta’ua i fa’amaumauga a le faamasinoga, le agai atu o leoleo e su’esu’e le mataupu ma sa fa’atalanoaina e leoleo ia ni tagata se to’afa, o i latou ia ua faaigoaina, o molimau, o lenei mataupu.

Ma na latou faamatalaina le ta ina o le sa a le nu’u i le 6:00 i lea afiafi, ma o taimi ia ua faasa ona toe feoa’i ai nisi i fafo, ona o taimi ia o faigalotu a aiga.

Ae na fa’ate’ia i latou ina ua alu atu le susuga ia Clinton Tofaeono (le na molia) i sana uila, ae o lo’o fa’asuaava ma ‘e’e solo ma palauvale, atoa ai ma le fa’aumu, a’o faia faigalotu a aiga.  Sa faamalamalama foi e molimau, lo latou taumafai e faafilemu ia Clinton, ma tuli i lona fale, ae sa musu le alii ma fa’aauau lana sauniga sa fai, atoa ai ma le palauvale atu i le ‘au molimau.

Sa  faasino e se tasi o molimau, i leoleo, ia le fale o le aiga a Clinton, lea na maua atu ai e leoleo o saofa’i mai i fafo o le fale.  Ma sa ave faapagotaina e leoleo ia Clinton, ma momoli atu o ia i le Ofisa a Leoleo.

A’o faia su’esu’ega a leoleo i lo latou ofisa, sa fa’ailoa atu iai e Clinton, le sauaina o ia, e se tagata e suafa ia Farani Farani (o se tasi o molimau).  Sa aveina Clinton i le to’ese i Tafuna e loka ai, a’o faatalitali lona faamasinoga.

O le moliaga sa faia faasaga ia Clinton, na aofia ai le Faatupu Vevesi i nofoaga faitele – o se vaega ‘B’ i solitulafono mama, e mafai ona nofosala ai i le falepuipui, i le o’o atu i masina e ono, po o se sala tupe e $500; po o faasalaga uma e lua.

E $300 na fa’atulagaina, e mafai ona tatalaina ai le na molia, mai i le falepuipui, e faatalitali ai lona moliaga.

Comments

Sorted by Best
Loading comments

Comments are powered by Disqus. By commenting, you agree to their privacy policy.

Powered by Disqus

More from Le Lali

View all