Skip to main content

POU TIUTE A LEOLEO

AMERIKA SAMOA ma SAMOA

AVE SE TINA MA SONA ALO I NOFOAGA SULUFA’I INA UA SAUAINA E LE TAMA O LE AIGA

O le afiafi o le aso 15 o Me, 2025 na fa’afeso’ota’i ai e se tina ia le Ofisa a Leoleo i Tafuna ma ripotia ai le sauaina o ia e lona to’alua, i se agaese.  

E tusa ai ma fa’amaumauga a le faamasinoga, sa le gata ina sauaina o ia e lona toalua, sa faapea ona ia palauvale atu ia te ia, ma lalau o ia.

Ma e taunu’u atu leoleo i le nofoaga sa tupu ai le fa’alavelave, o lo’o tuli e se tamaloa ia se fafine, ma se agaese.  Na faapea ona feosofi i fafo leoleo mai i le ta’avale a leoleo ma tamomoe atu i le mea o agai atu ai le tuliga a le ulugalii.

Ae ina ua iloa mai e le tamaloa (le na molia) ia leoleo, sa faapea ona sola ‘ese ma sa fiu leoleo e toe su’e, ua le maua.  

O se taimi mulimuli ane, na maua ai e leoleo le na molia, ma ave faapagotaina ai loa o ia.  Ae na aveina e leoleo ia le tina ma lona alo, i le ofisa a leoleo, mo le fa’aauauina o a latou su’esu’ega.

E tusa ai ma le fa’amatalaga a le tina na a’afia, sa ita lona to’alua (le na molia) ona ua le ripotia e le tina, i leoleo, ia le gaoia e se tagata o le latou toga fa’i.  Sa ta’ua e le tina, na ia fa’ailoa atu i lona to’alua (le na molia), e vala’au o ia (tamaloa) i leoleo.

Sa faamatalaina e le tina ia le sasaina o ia e lona to’alua (le na molia) i le lau o le agaese, faapea ona lima.  Na ta’ua e le tina lona fefe tele ona lana fanau, ma e ita ita gofie lona toalua.

Na logoina e leoleo ia le vaega a le EMS mo le togafitia o ni manu’a i lima ma vae o le tina.  Ae sa ia (tina) te’ena le aveina o ia i le falema’i mo nisi togafitiga faaopoopo.

Sa talosagaina e leoleo ia tuaoi ina ia logoina atu le ofisa a leoleo, pe a toe fo’i ifo le na molia, i l e latou fale.  Ae na toe aveina le tina ma lona alo i le Ofisa a Leoleo i Leone, ona faapea lea ona aveina i la’ua i nofoaiga o sulufa’iga mo i latou, e a’afia i sauaga.

Na maua i su’esu’ega a leoleo, nisi fa’amaumauga, i le moliaina muamua o le tama o le aiga, ia Ianuari o le tausaga nei, ona o lona sauaina foi o le tina o le aiga.  Ae peitai, sa toe ave i tua e le tina lana tagi, ina ua o’o le mataupu i luma o le faamasinoga.

O moliaga sa faia e faasaga i le tama o le aiga, na aofia:

Faitauga 1:  Faatupu Vevesi i totonu o le aiga – o se vaega ‘C’ i solitulafono mama, e mafai ona nofosala ai i le falepuipui, e o’o atu i le ono masina, po o se sala tupe e le silia ma le $500; po o faasalaga uma e lua.

Faitauga 2:  Fa’ao’olima i lona tulaga e lua – o se vaega ‘D’ i solitulafono mamafa, e mafai ona nofosala ai i le falepuipui, e le silia ma le fitu tausaga, po o se sala tupe, e le silia ma le $5,000; po o faasalaga uma e lua.

E $20,000 se vaegatupe na fa’atulagaina, e mafai ona tatalaina ai le na molia, mai i le falepuipui, a’o fa’agasolo lana mataupu, i luma o le faamasinoga.

SAMOA – LOKA SE ALII MO LE TOLU TAUSAGA, INA UA MA’ITAGA AI LONA ‘NIECE’

Ripotia mai i Samoa ia se alii, na tali ioe, i moliaga e tolu, o lona faiaiga ma se teine talavou o lona aiga, ma i’u ai ina ma’itaga le teine, ma ua faasalaina ai lenei alii e le faamasinoga maualuga, i le tolu ma le afa tausaga, i le falepuipui.

I le lauina o lona fa’asalaga a le Afioga i le alii faamasino ia Fepuleai Ameperosa Roma, sa ia fa’ailoa atu ai i le na molia, e ui ina sa malie iai le tamaitai talavou, e le mafai ona avea ma ‘alofaga mai i le tulafono.

E faatolu ona tupu lenei fa’alavelave, i le va o le na molia ma le tama teine a lona tuafafine, lea sa o latou nonofo faatasi i le fanua e tasi.

Sa ta’ua e le alii faamasino, le faamaonia e le na molia, lona faiaiga ma lona ‘niece’, ma i se talitonuga a le na molia, e leai se faafitauli i lea tulaga, ona sa ioe iai le tamaitai na a’afia.

Comments

Sorted by Best
Loading comments

Comments are powered by Disqus. By commenting, you agree to their privacy policy.

Powered by Disqus

More from Le Lali

View all