AMERIKA SAMOA ma SAMOA
AVE SE TINA MA SONA ALO I NOFOAGA SULUFA’I INA UA SAUAINA E LE TAMA O LE AIGA
O le afiafi o le aso 15 o Me, 2025 na fa’afeso’ota’i ai e se tina ia le Ofisa a Leoleo i Tafuna ma ripotia ai le sauaina o ia e lona to’alua, i se agaese.
E tusa ai ma fa’amaumauga a le faamasinoga, sa le gata ina sauaina o ia e lona toalua, sa faapea ona ia palauvale atu ia te ia, ma lalau o ia.
Ma e taunu’u atu leoleo i le nofoaga sa tupu ai le fa’alavelave, o lo’o tuli e se tamaloa ia se fafine, ma se agaese. Na faapea ona feosofi i fafo leoleo mai i le ta’avale a leoleo ma tamomoe atu i le mea o agai atu ai le tuliga a le ulugalii.
Ae ina ua iloa mai e le tamaloa (le na molia) ia leoleo, sa faapea ona sola ‘ese ma sa fiu leoleo e toe su’e, ua le maua.
O se taimi mulimuli ane, na maua ai e leoleo le na molia, ma ave faapagotaina ai loa o ia. Ae na aveina e leoleo ia le tina ma lona alo, i le ofisa a leoleo, mo le fa’aauauina o a latou su’esu’ega.
E tusa ai ma le fa’amatalaga a le tina na a’afia, sa ita lona to’alua (le na molia) ona ua le ripotia e le tina, i leoleo, ia le gaoia e se tagata o le latou toga fa’i. Sa ta’ua e le tina, na ia fa’ailoa atu i lona to’alua (le na molia), e vala’au o ia (tamaloa) i leoleo.
Sa faamatalaina e le tina ia le sasaina o ia e lona to’alua (le na molia) i le lau o le agaese, faapea ona lima. Na ta’ua e le tina lona fefe tele ona lana fanau, ma e ita ita gofie lona toalua.
Na logoina e leoleo ia le vaega a le EMS mo le togafitia o ni manu’a i lima ma vae o le tina. Ae sa ia (tina) te’ena le aveina o ia i le falema’i mo nisi togafitiga faaopoopo.
Sa talosagaina e leoleo ia tuaoi ina ia logoina atu le ofisa a leoleo, pe a toe fo’i ifo le na molia, i l e latou fale. Ae na toe aveina le tina ma lona alo i le Ofisa a Leoleo i Leone, ona faapea lea ona aveina i la’ua i nofoaiga o sulufa’iga mo i latou, e a’afia i sauaga.
Na maua i su’esu’ega a leoleo, nisi fa’amaumauga, i le moliaina muamua o le tama o le aiga, ia Ianuari o le tausaga nei, ona o lona sauaina foi o le tina o le aiga. Ae peitai, sa toe ave i tua e le tina lana tagi, ina ua o’o le mataupu i luma o le faamasinoga.
O moliaga sa faia e faasaga i le tama o le aiga, na aofia:
Faitauga 1: Faatupu Vevesi i totonu o le aiga – o se vaega ‘C’ i solitulafono mama, e mafai ona nofosala ai i le falepuipui, e o’o atu i le ono masina, po o se sala tupe e le silia ma le $500; po o faasalaga uma e lua.
Faitauga 2: Fa’ao’olima i lona tulaga e lua – o se vaega ‘D’ i solitulafono mamafa, e mafai ona nofosala ai i le falepuipui, e le silia ma le fitu tausaga, po o se sala tupe, e le silia ma le $5,000; po o faasalaga uma e lua.
E $20,000 se vaegatupe na fa’atulagaina, e mafai ona tatalaina ai le na molia, mai i le falepuipui, a’o fa’agasolo lana mataupu, i luma o le faamasinoga.
SAMOA – LOKA SE ALII MO LE TOLU TAUSAGA, INA UA MA’ITAGA AI LONA ‘NIECE’
Ripotia mai i Samoa ia se alii, na tali ioe, i moliaga e tolu, o lona faiaiga ma se teine talavou o lona aiga, ma i’u ai ina ma’itaga le teine, ma ua faasalaina ai lenei alii e le faamasinoga maualuga, i le tolu ma le afa tausaga, i le falepuipui.
I le lauina o lona fa’asalaga a le Afioga i le alii faamasino ia Fepuleai Ameperosa Roma, sa ia fa’ailoa atu ai i le na molia, e ui ina sa malie iai le tamaitai talavou, e le mafai ona avea ma ‘alofaga mai i le tulafono.
E faatolu ona tupu lenei fa’alavelave, i le va o le na molia ma le tama teine a lona tuafafine, lea sa o latou nonofo faatasi i le fanua e tasi.
Sa ta’ua e le alii faamasino, le faamaonia e le na molia, lona faiaiga ma lona ‘niece’, ma i se talitonuga a le na molia, e leai se faafitauli i lea tulaga, ona sa ioe iai le tamaitai na a’afia.
Comments
Sorted by BestComments are powered by Disqus. By commenting, you agree to their privacy policy.
Powered by Disqus