Skip to main content

Molia se alii Asia na tagatavaleina lona to’alua ma sana uo tama

Pago Pago - AMERIKA SAMOA

O le aoauli o le aso 27 o Novema, 2025, e tusa ai ma fa’amaumauga a le faamasinoga, na o’o atu I se tamaloa Asia, e suafa ia Guofeng Tan, i le Ofisa a Leoleo ma fa’ailoa atu i leoleo, lona fasiotia o lona to’alua ma sana uo fa’apouliuli.

Ae o le aso lava lea e tasi, na vala’au atu ai le aufaigaluega a le LBJ, i le ofisa a leoleo i Fagatogo, e tusa ai ma ni tagata maliliu se to’alua, ua taunu’u atu i le falema’i.

Sa agai atu sui o vaega su’esu’e a le Ofisa a Leoleo (CIIB), i le falema’i mo le amataina o a latou su’esu’ega, ma talatalanoa ai ma se tamaitai Asia, na avea ma molimau.  Ma e tusa ai ma le faamatalaga a le molimau, na valaau atu le tina ua maliu, ia te ia (molimau) e alu atu e la te ‘a’ai i le aoauli.  

O lea na alu atu ai le molimau ma piki mai le tina na maliu, i le faleoloa a le H&L i Nu’uuli ma la agai i le Coconut Point, ma paka i tua o le ‘hall’ a le EFKAS.

Sa o la tatalaina ia faitoto’a pito i tua o le taavale ma tapena a la mea’ai i luga o le fola o le taavale, ae alu atu le tamaloa lea ua maliu, ma latou ‘a’ai faatasi.

O le taimi lea na taunu’u atu ai ai loa Tan (le na molia), ma tatala le faitoto’a o le taavale, i le itu a le avetaavale, ma ia iloa atu i latou ia o lo’o ‘a’ai mai i tua o le van.  Na toe tapuni e Tan (le na molia) ia le faitoto’a a le taavale ma savali atu i le pito i tua o le taavale ma oso i totonu o le taavale, ma se naifi.

Sa faamatala e le molimau, ia le latou tutu faatasi uma i tafatafa o le nofoa avetaavale, a’o talanoa atu ia Tan (le na molia) i le tamaloa ua maliu, ae sa le’i malamalama ai le molimau.  Ona ta’ua lea e le molimau, ia le tuiina e le na molia, o le tamaloa, a’o ‘ai’oi atu le fafine lea ua maliu (o le to’alua a Tan), e soia.  Ae na liliu mai Tan (le na molia), i le tui ia le vai taumatau a le fafine lea ua maliu.

Sa ta’ua e le molimau ia la fa’ate’ia tele o ia ma lona fefe, na ia ‘ai’oi atu ai i le na molia, e vala’au ia le vaega lavea’i a le falema’i, ae na faatonu o ia e Tan (le na molia), e aua le pisa, a leai o le a tui foi ma ia.

Sa faatonuina  e Tan (le na molia) ia le molimau e aumai se mea e sai ai le vae o lona to’alua (lea na maliu), e taofi ai le toto, ae peitai, sa le’i fa’amanuiaina lea taumafaiga.  Sa ta’ua e le molimau ia le tipiina e le na molia, o le fusipa’u mai i le itu a le aveta’avale ma tu’u atu ia te ia (molimau) e saisai ai le manu’a o le vae a lona to’alua (le fafine na maliu), ae peitai, e le’i manuia lea togafitiga.

Na fa’aauau ona fa’amatala e le molimau, le faatonuina o ia e Tan (le na molia), e ave le taavale e momoli ai le au manunu’a, i le falema’i.  Ae o le taimi lea, na savali ai i fafo ia Tan (le na molia) mai i le taavale, ma tapuni ia faitoto’a pito i tua o le taavale.  Ona faapea lea ona faia e le molimau, ma ia aveina le taavale e momoli ai i la’ua ua maliliu, i le falemai.  Ae mulimuli atu ia le na molia.

Ina ua faatalanoaina e leoleo ia Tan (le na molia), sa ia faamatalaina e faapea, o le masina o Aukuso sa ia mauaina ai, i luga o le telefoni a lona to’alua (lea ua maliu), ia faamaoniga, o le faia o seisi ana uo.  Sa fa’amaonia e le na molia, ia lona ‘ai’oi i lona to’alua, e tu’u lona feso’ota’i atu i lana uo (le tamaloa ua maliu), ma sa folafola lona to’alua, o le a fa’auma.

Ma na ta’ua foi e le na molia, ia lona talanoa i le tamaloa lea sa fa’auo ma lona to’alua (lea ua maliu), o ia (le na molia), e alofa i lona aiga ma lona to’alua.  Ae peitai, sa toe maua mulimuli e Tan (le na molia), o lo’o fa’aauau pea ona talanoa lona to’alua ma lana uo.

Sa ta’ua e le na molia, ia lona talanoa fa’atolu i le uo a lona to’alua, ae peitai, sa fai atu le alii (lea ua maliu), e pule le na molia, i lana mea e fai, ua o la le popole atu i ona lagona.

O le aso 27 o Novema, 2025, e pei ona sa ta’ua e le na molia, o le aso fanau a lona afafine lona lua.  Ma na ia ala i luga i le 6 i le taeao, e tatala le faleoloa, ona ia toe fo’i lea e toe moe, i le 7, o lea lava taeao.  

O le 8 i le taeao lava lea e tasi, sa fafagu atu ai o ia e lona to’alua, ma fai atu, o le a alu e faatau mai ni oloa, i se faleoloa si’i atoa.  Sa faatonuina e le na molia, ia lona to’alua, e toe fo’i atu i le aoauli, ona ua mae’a ona oka se keke mo le aso fanau a le la teineititi lona lua, e mana’o le na molia, e alu e piki mai.

Ae peitai, e le’i toe vave fo’i atu le fafine, ma sa valaau iai Tan (le na molia), po o fea o iai.  Ae sa ta’ua e le na moila, le ita o lona to’alua ma fai mai ia te ia, e aua ne’i toe fesiligia o ia (fafine).  Sa faapea mai foi le fafine ia Tan (le na molia), o le a alu e piki mai le keke.   Ae peitai, o se taimi mulimuli ane, na toe vala’au atu ai lona to’alua, o la e la te tafafao ma lana uo i le Coconut Point, e le toe fo’i atu.

Sa faamaonia e le na molia, ia lona ita tele ma ia fa’anoi ai se taavale, ma agai atu loa i le Coconut Point, e su’e lona toalua.  Ma e taunu’u atu, o lo’o paka mai lana van, i tafatafa o le taavale a le uo a lona to’alua (le tamaloa ua maliu).

Na faamatala atili e le na molia, ia lona ita tele, ma lona manatuaina o sana naifi e teu i lalo o le nofoa a le avetaavale.  Ma sa ia muamua tatalaina le faitoto’a o le itu avetaavale ma se’i mai lana naifi, ae e le’i savali aga’i i tua o le van.  Sa ia va’aia ai le nonofo faatasi mai o lona to’alua ma lana uo tamaloa, ae o lo’o nofo le molimau, i leisi itu o le taavale.

Sa ta’ua e le na molimau ia le taumafai o le uo a lona to’alua, e oso atu ia te ia, ina ua ia vaai mai o tu atu atu, ma o iina na ia (le na molia) tui ina ai le uo tama a lona to’alua.  Sa taumafai le uo tama a lona toalua e solomuli ma togi mai o ia (le na molia) i se ato, ae peitai, sa toe tago le na molia, i le toe tui o ia.

Ina ua taumafai lona to’alua e taofi le na molia, sa ia ta’ua ia lona tui ina o lona to’alua, ae na te le’i fuafuaina.

Na finau le na molia, e le’i iai sona mafaufau e fa’ao’o le oti i se tasi, ae sa na’o na taumafai e fa’afefe la’ua.

Sa faamatala e Tan (le na molia), ia lona faatonuina o le molimau, e momoli ia lona to’alua ma le tamaloa na malilu, i le falemai.  Ae na alu sa’o o ia i le ofisa a leoleo.  Sa ia fa’amaonia foi le faamatalaga a le molimau, i lona faatonuina o le molimau e saisai le vae o lona toalua ona o le masau o le toto.

Na lokaina loa Guofeng Tan ma molia i moliaga e ono, na aofia ai le Fasioti tagata i lona tulaga e lua, Fasioti tagata le fuafuaina, Fa’ao’olima i lona tulaga muamua, Fasioti tagata i lona tulaga muamua ma le Fa’ao’olima i lona tulaga muamua.

O le moliaga o le Fasioti tagata le fuafuaina – O se vaega ‘C’ i solitulafono mamafa, e mafai ona nofosala ai i le falepuipui, e le silia ma le fitu tausaga, po o se sala tupe e le silia ma le $5,000 po o faasalaga uma e lua.

Ae o isi moliaga e lima, o ni vaega ‘A’ i solitulafono mamafa, e mafai ona faasala oti ai se tagata, po o le soloatoa i le falepuipui, po o le nofosala i le  falepuipui, mo le 10 tausaga.

E leai se vaegatupe na fa’atulagaina, e tatalaina ai i tua le na molia, a’o fa’agasolo lona faamasinoga.

Comments

Sorted by Best
Loading comments

Comments are powered by Disqus. By commenting, you agree to their privacy policy.

Powered by Disqus

More from Le Lali

View all